Doma sem iz Nove Gorice, mladega mesta, ki ima v grbu vrtnico. Komisija, ki je leta 1968 izbirala med predlogoma za grb občine, je potrdila osnutek grba rdeče vrtnice inženirja arhitekture Ronija Nemca. Ta je izbral vrtnico zato, ker je nekdanji direktor komunale Žarko Bole po mestu že tedaj uredil čudovite gredice vrtnic, pa tudi sosednja Rožna Dolina je bila znana po gojenju vrtnic s strani rodbine Vortglendär.
Nova Gorica ima zdaj po mestu na tisoče vrtnic različnih vrst, pohvali pa se lahko tudi z drugo največjo zbirko burbonk v Evropi.
Zakaj so burbonke tako posebne
Burbonke so po navedbah Goriškega društva za ljubitelje vrtnic nekaj posebnega, saj predstavljajo razvojno stopnico med starimi in modernimi vrtnicami: “To so vrtnice 19. stoletja in so po svetu večinoma izumrle.”
Tako so v Novi Gorici redke ohranjene predstavnice dobile svoj vrt in postale javna zbirka izvornih burbonk v neposredni bližini počivališča zadnjega francoskega kralja in članov njegove družine Burbonov, na vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Prav zdaj jih lahko v okviru Festivala vrtnic, ki traja do 26. maja, obiščete vsak dan med 9. in 17. uro, strokovno vodstvo pa je organizirano vsak dan ob 11 uri, ko burbonke najbolj dišijo. V slabem vremenu ogledi odpadejo.
Do zbirke sicer pridete skozi vrata Skupnosti Srečanje, ki se nahajajo ob izteku severnega pročelja samostana. Avtomobile pustite na asfaltiranem parkirišču in pojdite peš do vhoda na vrt.
V okviru Festivala vrtnic Se lahko v nedeljo 26. maja udeležite strokovnega ogleda rožnih nasadov po mladem mestu. Začne se ob 10. uri, zbirališče bo pod arkadami stavbe Mestne občine Nova Gorica na naslovu Trg Edvarda Kardelja 1.
Bele, roza in rdeče
Čeprav sem doma iz Nove Gorice in sem si sadike burbonke od nekdaj želela, si nisem še nikoli vzela časa in obiskala znamenitih burbonk. Letos mi je uspelo, nad njihovim vonjem, čudovitimi oblikami, barvami in ogromno rastjo, sem navdušena. Končno sem dobila tudi dolgo pričakovano sadiko, ki mi jo je glede na moje želje svetoval Edi Prošt, iz Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki je bil pred mnogimi leti tudi pobudnik zamisli za ureditev rožnega vrta na Kostanjevici.
“Burbonke so zgodovinske vrtnice in so pomemben korak od tistih 220-ih avtohtonih vrst šipkov, ki so nekdaj rasli po severni polobli zemlje. In iz teh 220 šipkov smo danes prišli do več kot na desettisoče novih vrtnic. Med njimi se je treba spomniti tudi na tiste, ki se niso ohranile do danes, med njimi je večina burbonk," je opisal Prošt.
Od 1.500 burbonk, kolikor so jih francoski vrtnarji prodajali konec 19. stoletja, jih je po njegovih navedbah v Parizu ostalo le nekaj več kot sto, pri nas na Kostanjevici pa jih je okrog 60. S tem številom pa smo že druga največja zbirka burbonk v Evropi, takoj za zbirko v Parizu.
"Jaz vedno rečem: ostale so tiste burbonke, ki so med tistimi 1.500-imi nekaj veljale, bile po nečem posebne, ali so posebej dišale, imele posebno obliko cvetov, ali so kar naprej cvetele in tako dalje," našteva.
Prva predstavnica burbonk je bila po njegovih besedah, 'Rose Eduard', ki je leta 1819 nastala na otoku Ile de Bourbon, na francoski posesti v Indijskem oceanu, ki jo danes poznamo kot Reunion. Nastala je kot naključna križanka stare kitajske vrtnice z angleškim imenom 'Parson Pink' in evropske damaščanke 'Quatre Saissons', do konca 19. stoletja pa je število križancev zaradi njene lastnosti, da je cvetela večkrat vse do jeseni, hitro namnožilo.
"Med burbonkami ne boste našli nič oranžnega, rumenega. To je prišlo šele s perzijskimi šipki, ki v sebi nosijo rumeno barvo in je s križanjem prišlo do novih vrtnic, ki imajo tudi primeri rumene barve. Burbonke so torej le v odtenkih od bele do rdeče," dodaja.
anja.scuka@zurnal24.si
