"Prva polovica poletne planinske sezone 2018 v slovenskih planinskih kočah je uspešna, vrhunec pa je pričakovati v prihodnjih dneh in vse do konca avgusta," sporočajo s Planinske zveze Slovenije.
Oskrbniki opažajo vse večji obisk tujcev, tako da gore skupaj z mrežo planinskih poti in planinskih koč postajajo eden najpomembnejših turističnih produktov v Sloveniji. Da bi se izognili preveliki obremenitvi Triglavskega pogorja v poletnih mesecih, se planinska organizacija trudi razpršiti obisk na vsa gorska in hribovita območja po državi, k čemur pripomoreta tudi Slovenska planinska pot in Slovenska turnokolesarska pot.
Skoraj 7.400 ležišč
Po zadnjih podatkih slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7.400 ležišči in več kot 10.000 sedišči.
"Prva polovica planinske sezone do konca julija je primerljiva z večletnim povprečjem. V začetku poletja je bil obisk planinskih koč po Sloveniji zaradi nestabilnega in neugodnega vremena dokaj slab, zadnji tedni pa kažejo precej boljšo podobo. Če se bo takšno vreme nadaljevalo proti koncu avgusta, bomo že lahko govorili o zelo dobri planinski sezoni. Nekatere planinske koče v Julijskih Alpah sicer že zdaj beležijo izjemno dobre rezultate. Mreža planinskih poti in koč je razpršena po vsej Sloveniji in praviloma je v kočah zunaj visokogorja glavnina obiska izven poletja in večina obiskovalcev je domačih. A tudi sredogorske in nižje ležeče planinske koče postajajo zanimive za tuje turiste in beležijo rahel porast tujih gostov," oceno obiska planinskih koč poda Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije, ki osvetli tudi velik turistični pomen planinske infrastrukture v Sloveniji.
"Delež tujcev, ki so do zdaj prenočili v kočah okoli Triglava, se giblje okrog 70 odstotkov. Tujci se praviloma odpravijo v gore tudi ob slabši vremenski napovedi. Vse večji obisk slovenskega gorskega sveta s strani tujcev sovpada tudi s siceršnjim povečanjem tujih gostov v Sloveniji, ki praviloma iščejo to, kar Slovenija promovira - zeleno, aktivno, zdravo. V gore se odpravi tudi vse več turistov, ki sicer tja ne zahajajo redno. Gore skupaj z mrežo planinskih poti in planinskih koč tako postajajo eden najpomembnejših turističnih produktov v Sloveniji," še pravi.
Pod Triglavom slabši obisk
Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m, PD Javornik - Koroška Bela) sicer beleži slabši obisk kot lani, a vrhunec planinske sezone še prihaja. "Zaradi vremena oziroma slabe napovedi, četudi ni bilo toliko dežja, imamo do zdaj približno tretjino manjši obisk kot lani, a se že pozna boljše vreme in približuje se vrhunec, ki ga pričakujemo že od tega konca tedna pa vse do konca avgusta. Prevladujejo tujci, ki jih je poleti vsaj 80 odstotkov, največ Hrvatov in Nemcev, veliko je Belgijcev in Nizozemcev, letos so nas obiskali tudi Finci, Romuni, Rusi, Švedi, Švicarji, Bosanci, Francozi, Srbi, Izraelci, Španci, Italijani ... izredno pisana zasedba. Glavni cilj jim je seveda vzpon na Triglav, dosti obiskovalcev pa hodi tudi po Slovenski planinski poti," pove oskrbnik Branimir Huzjak.
Dodaja, da obiskovalci osebju koče "močno olajšajo delo, če si rezervirajo prenočišče, kar deluje v 80 odstotkih, nekaj je odpovedi zaradi vremena, nekaj jih tudi ne javi, da jih ne bo, navadno Slovenci. Težko je, če imaš zasedeno in ne moraš sprejeti drugih planincev, potem pa tisti z rezervacijo ne pridejo. Vedno se potrudimo, da imajo vsi streho nad glavo."
V priljubljeni koči v Julijskih Alpah so letos uredili novo suho stranišče, nekaj manjših obnovitvenih del je bilo v koči in zunaj nje, novi pridobitvi sta tudi topla voda in plinska cisterna.
Tudi najdaljša tovrstna pot v Evropi
Da bi se izognili preveliki obremenitvi Triglavskega pogorja v poletnih mesecih, se planinska organizacija že več kot dvajset let trudi razpršiti obisk na vsa gorska in hribovita območja v Sloveniji ter spodbuja obiskovanje tudi zunaj glavne poletne planinske sezone, seveda ob primerni opremljenosti in ustrezni psihofizični pripravljenosti.
Prav tako k razbremenitvi najbolj obiskanih vrhov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah prispeva razvoj novih planinskih dejavnosti, kot sta športno plezanje in turno kolesarstvo. Svojevrstno povabilo za prenočevanje v planinskih kočah sta tudi Slovenska planinska pot, najstarejša vezna pot na svetu in najbolj priljubljena v Sloveniji, ter Slovenska turnokolesarska pot, najdaljša tovrstna pot v Evropi.
Plezališče v severozahodni steni Krofičke s 30 navrtanimi večraztežajnimi smermi privablja vse več alpinistov na Kočo na Klemenči jami pod Ojstrico (1208 m, PD Solčava), ki jo radi obiskujejo tudi planinci in turisti. Letos so pri koči, ki leži nedaleč od najdebelejšega macesna v Sloveniji, uredili zunanji žar, nove gugalnice in še več namestitvenih možnosti za obiskovalce pred kočo.
"Prvi del poletja je bil porazen zaradi deževja, kar se je poznalo pri upadu obiska Slovencev, tujcev je bilo kljub temu precej. Odkar se je vreme stabiliziralo, je sezona kar dobra, morda celo boljša kot lani," ocenjuje oskrbnik Rado Novak: "Med tednom je kakšnih 70 odstotkov tujcev, letos prevladujejo Belgijci, veliko je Nizozemcev, prihajajo tudi Nemci, Čehi in Poljaki, ob koncih tedna pa je največ Slovencev. Zagotovo nas vsako leto obišče več tujcev, pomaga nam močna promocija iz Logarske doline, kjer so nastanjeni, na Klemenčo jamo pa pridejo na izlet. Veliko je turistov, ki pridejo samo do koče, dosti pa tudi planincev, za katere je najbolj zaželen vrh seveda Ojstrica."
Ker je požar uničil Kocbekov dom na Korošici in je Dom planincev v Logarski dolini letos zaprt, sta Koča na Klemenči jami in Frischaufov dom na Okrešlju to poletje edini oskrbovani koči v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp.
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih
Slovenska turnokolesarska pot, ki obišče 52 nižje ležečih planinskih koč, pripelje tudi do Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih (828 m, PD Krka Novo mesto), ki mu že tri desetletja daje pečat družina Mrhar. "Lanska sezona je bila rekordna, letos se žal ni ponovila, predvsem zaradi številnih ploh in neviht, ki so pogosto ustavile domačine, ki nas obiskujejo tudi ob popoldnevih. Obisk pri nas je odvisen od vremena, kadar je sončno, je koča maksimalno obiskana, v začetku poletja je bilo zaradi vremena bistveno manj obiskovalcev, a če pogledam celoto, je obisk približno za desetino slabši kot lani," razloži najemnik Blaž Mrhar, ki bi si želel na Gorjance privabiti tudi več tujih gostov, med katerimi zdaj prednjačijo Hrvati.
Poudarja, da so zahteve tujcev v lažje dostopnih planinskih kočah višje, tako glede nastanitve kot prehrane. Poleg pohodništva v osrčju Gorjancev in znamenitega izvira Gospodična, o katerem je pisal tudi Janez Trdina, paradni konj koče, ki slovi kot ena najbolj urejenih v slovenskih hribih, tako ostaja bogata kulinarična ponudba: "Naši gostje vedo, da se pri nas zelo dobro je. Vedno imamo na voljo šest različnih vrst enolončnic, ne manjkata divjačinski golaž v kruhovi skodelici in gobova mineštra, zelo prijubljen je tudi borovničev zavitek."
Dobro vzdrževane in jasno označene
Planinske koče povezuje mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki prepredajo praktično celotno državo. "Po mojem mnenju so slovenske planinske poti med najlepšimi v Evropi, če ne celo na svetu! So dobro vzdrževane in jasno označene, predvsem na bolj priljubljenih odsekih, prav tako so odlične, če iščete mir in tišino, saj so celo poleti večinoma le redko preveč obiskane. Razgledi so ponekod dih jemajoči in obstaja več zahtevnosti za različno izkušene planince," je zadovoljen Britanec Alex Jordan, ki s hojo po Slovenski planinski poti od Maribora do Debelega Rtiča to poletje zbira sredstva za dobrodelni projekt Botrstvo, zato je stalni obiskovalec planinskih domov.
"Slovenske planinske koče so pogosto presegle moja pričakovanja. Vse, ki sem jih obiskal, so ponudile udobno prenočišče, okusno hrano - sem ljubitelj jedi, kot so bograč, golaž, jota, ričet - in dostopne cene za člane planinske zveze. Najbolj me je navdušila topla in prijazna dobrodošlica osebja v skoraj vseh kočah. Res cenim njihovo prijaznost, saj sem med hojo po Slovenski planinski poti za Botrstvo od vseh dobil toliko pomoči in podpore. Posebej moram izpostaviti oskrbnika Doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti, ki sta mi šla resnično na roko, zato hvala Dejanu in Nives," še pravi.
Na vrhuncu poletne planinske sezone Planinska zveza Slovenije še poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.
