V luči razvoja trajnostne mobilnosti Slovenske železnice (SŽ) sledijo evropskim smernicam v tem sektorju in se osredotočajo na nadaljevanje posodabljanja javne železniške infrastrukture, ki bo potnikom omogočala boljšo in hitrejšo vožnjo na vseh relacijah.
V petek, 14. januarja, so po železniških tirih zapeljali prvi dvopodni oziroma dvonadstopni električni vlaki KISS. Deset vlakov KISS, švicarskega proizvajalca Stadler, bo vozilo po vseh elektrificiranih progah. Njihov prihod sta z vožnjo do Litije obeležila infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in generalni direktor SŽ Dušan Mes, ki sta ob tem že napovedala nakupe novih.
"Do konca naslednjega leta bomo iz prvih dveh naročil prevzeli 52 vlakov, nekje do konca februarja ali sredine marca pa bomo naredili nov razpis za dodatnih 20 vlakov," je dejal Mes.
10 dvopodnih električnih vlakov je pred pridobitvijo obratovalnega dovoljenja bilo ''gariranih'' po posameznih lokacijah, namenjenih za to. Čeprav so bili dobavljeni v prejšnjem letu, jih je tako bilo moč že videti v Ljubljani, Zidanem Mostu, Sevnici in drugje.
Slovenske železnice so posodobile vozni park potniških vlakov že v lanskem letu. Julija so tako bili vključeni enopodni večsistemski vlaki Flirt. Trenutno je v promet vključenih 5 dizelmotornih vlakov, ki vozijo predvsem na relacijah Ljubljana -Kamnik, Ljubljana -Kočevje in Ljubljana -Novo Mesto -Metlika ter 14 EMV elektromotornih vlakov, ki vozijo po vseh elektrificiranih progah, so sporočili iz SŽ.
Večja udobnost in funkcionalnost Stadlerjevih vlakov
Novi vlaki omogočajo udobnejšo uporabniško izkušnjo. Imajo hitrejše pospeševanje in dosegajo potovalne hitrosti do 160 kilometrov na uro, dizelmotorni vlaki pa do 140 kilometrov na uro. ''Tako bomo lahko v prihodnjih letih z njimi povečali pogostost regionalnih povezav z manj postanki in lokalnih vlakov z večjo zmogljivostjo,'' so ob novi pridobitvi sporočili iz SŽ.
Povečana je tudi dostopnost potovanj za osebe z omejeno mobilnostjo. Vsi vlaki so nizkopodni z izvlečnimi stopnicami, ki omogočajo vsem potnikom lažji vstop. Sodoben potniški informacijski sistem je zvočno in slikovno prilagojeno slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim potnikom. Vsak vlak ima tudi mobilno klančino za lažji vstop potnikov z invalidskim vozičkom.
Do konca leta 2022 bo na tirih vozilo 52 novih potniških vlakov. Od tega bo 21 enopodnih in 10 dvopodnih dvonadstropnih električnih ter 21 enopodnih dizelskih vlakov, napovedujejo na Slovenskih železnicah. V voznem parku bo predvidoma do konca 2023 ali začetka leta 2024 po Mesovih besedah 72 novih vlakov v skupni vrednosti približno pol milijarde evrov.
Vlaki imajo tudi več prostora za prevoz koles, saj bo zagotavljen prevoz koles na približno osemdesetih odstotkih novih vlakov. Ti so premljeni z Wi-Fi signalom, vsak sedež pa ima vtičnico za polnjenje mobilnih terminalov. Razglede pri potovanju omogočajo velika panoramska okna. V prostornejših toaletnih prostorih s previjalno mizo se nahaja tudi infrastuktura za uporabo toalete tudi za gibalno ovirane osebe.
''Seveda so tukaj še tehnične prednosti, na primer ETCS, GSM.R oziroma digitalni radijski sistem, sodobna zasnova, kot tudi okoljevarstvene prednosti - energetska varčnost vlakov,'' prednosti vlakov orišejo na Slovenskih železnicah.
Slovenija ima z evropskim sistemom za nadzor vlakov – ETCS, ki predvsem omogoča železniško interoperabilnost, od leta 2017 opremljen celoten koridor D, ki zajema skoraj 80% jedrnega železniškega omrežja v Sloveniji. Do predvidoma decembra 2022 pa bo z ETCS sistemom pokrito celotno jedrno omrežje, ki bo povečal prepustnost železniškega omrežja in odpravil postanke na državnih mejah.
Na SŽ pa izpostavljajo tudi pomen energetskega vidika. Že danes se za prevoz potnikov in tovora se uporablja električno energijo, ki je v 50-odstotkih pridobljena iz obnovljivih virov. Po izračunih se pri prevozu potnikov med Mariborom in Ljubljano porabi povprečno šestkrat manj energije na potnika, kot se sicer porabi v cestnem prometu.
Novosti pri nakupu kart
Nakup vozovnic preko spleta ali mobilne aplikacije je pri Slovenskih železnicah postal že utečena praksa, še v tem mesecu pa bodo v okviru pilotnega projekta začeli delovati tudi prvi kartomati oziroma samopostrežna prodajna mesta.
''Samopostrežna prodajna mesta bodo postavljena na železnih postajah ali postajališčih, in sicer na ključnih železniških vpadnicah, na turistično zanimivih območjih in na območjih z visokim ocenjenim potencialom potnikov ter na železniških postajah/postajališčih, kjer se prodaja preko klasičnih prodajnih mest ne izvaja,'' navajajo na SŽ.
Na 142 lokacijah bo tako postavljenih 156 samopostrežnih prodajnih mest. V prvi fazi projekta bo začelo delovati 120 kartomatov, v drugi pa bodo dodani še na 36 lokacijah. Po načrtih bodo tako do jeseni v obratovanju že vsi načrtovani kartomati.
Kaj to pomaga, ko pa so počasni kot crknjen polž.
Najmodernejši vlak ki se bo vozil po tirih še iz časa Marije Terezije. Škoda ker je umrla sicer bi že zdavnaj imeli drugi tir.
Še vedno so isti časi vožnje oz. še vedno imajo vlaki vsakodnevne zamude.