"V osrednjem delu pohorskega grebena na slemenu Planinka leži v povirju Radoljne, Mislinje in Velke šotno barje, kjer se v ruševju skriva dvajset jezerc oziroma barjanskih oken. Razvrščena so v dve skupini, ki ju ločuje pas smreke," Lovrenško jezerje opisujejo na Zavodu RS za varstvo narave.
Jezerca so po njihovih besedah v šotni podlagi barja na nanosih glinastih peskov nastala sekundarno pred približno osem tisoč leti – najprej kot mineralno močvirje, ki se je pozneje spremenilo v visoko barje. Plast šote sega ponekod do tri metre globoko.
"Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in najjužnejše v Evropi na silikatni podlagi. Kot del gozdnega rezervata Lovrenška jezera predstavlja življenjski prostor številnim redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam," pravijo.
Večji del barja tako poraščajo ruševje in značilne ombrotrofne vrste visokega barja: rožmarinka, kalužni in malocvetni šaš, nožničavi munec, okroglolistna rosika, dlakava in gola mahovnica, močvirska grezulja, rušnati mavček, barjanska kopinščica, dvospolna mahunica, rjasti sleč, enolistna plevka in razne vrste šotnih mahov. V nekaterih jezercih raste tudi beli lokvanj.
Barjanska vodna favna je po informacijah zavoda revna: "Pogost je alpski pupek, izmed kačjih pastirjev pa tukaj živita ogroženi vrsti barjanska deva in barjanski spreletavec. Lovrenška jezera so najpomembnejše življenjsko okolje in paritveni prostor kritično ogroženega ruševca na Pohorju."
Ob vstopu v območje je postavljen razgledni stolp, kjer je v spodnjem delu urejena "učilnica"s pojasnjevalnimi tablami (info točka), v območje pa vodi urejena "brunčana" pot, za kar je že leta 1989 poskrbel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Dostop do Lovrenških jezer je od Hotela Planja na Rogli s planinske poti Rogla – Ribniška koča, ali pa od planinske koče na Pesku po planinski poti Pesek – Ribniška koča; po isti planinski poti je možen dostop tudi iz smeri Ribniška koča.
