Za krajinski park Zgornja Idrijca, ki je razglašen z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca, je tako kot za širše območje Idrijskega hribovja značilna velika gozdnatost, saj so z gozdom neporaščene le manjše površine okoli domačij.
Na Zavodu RS za varstvo narave pojasnjujejo, da je to geološko in geomorfološko izjemno pestro območje življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nekateri predeli so zaradi težke dostopnosti povsem naravno ohranjeni in tudi strožje varovani, bodisi kot naravni spomeniki bodisi naravni rezervati, kot na primer Kramaršca, Bedrova grapa, Bukov vrh.
"V dolinah Idrijce in Belce ter grapah številnih pritokov uspevajo tri vrste jegličev," opisujejo. Tako lahko opazite endemični kranjski jeglič (Primula carniolica), reliktno vrsto avrikelj (Primula auricula) ter njunega križanca, idrijskega jegliča (Primula venusta), ki ga najdemo le v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju.
Območje je življenjski prostor ogroženih živalskih vrst, kot sta divji petelin in ruševec, pojavljata pa se tudi medved in ris.
Muzej v naravi
"V sklopu krajinskega parka Zgornja Idrijca, le dobra dva kilometra južno od mesta Idrija, najdemo Divje jezero, ki sodi med bisere slovenske naravne dediščine. Divje jezero je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi," opisujejo na Zavodu.
Običajno je gladina tega jezerca mirna, ob obilnem deževju pa bruha voda iz jezera s tolikšno silo, da razburka vso gladino in dere v Idrijco kot prava reka.
Najlažje boste do njega prišli, če se peljete od Logatca proti Idriji. Približno dva kilometra pred Idrijo zavijte levo proti Beli. Parkirajte na parkirišču, ki se nahaja za mostom čez Jezernico, nato pa peš - približno 10 minut hoje - sledite označeni poti. Lahko pa se do jezera podate peš tudi iz središča Idrije, kar vam bo vzelo približno 45 minut hoje.
Na območju krajinskega parka je več kulturnih spomenikov in znamenitosti, na Idrijci in Belci stojijo monumentalne klavže, zgrajene okrog leta 1770. Gre za zidane vodne pregrade, ki so omogočale zbiranje velikih količin vode in za tem plavljenje lesa v Idrijo.
anja.scuka@zurnal24.si
A ni žal tudi njih-potaplajčev grob..