To je obvezna zimska oprema za obisk gora

"Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgovorno, ob vsem pa ne smemo pozabiti na spoštovanje narave," opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS)

Skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS) je sicer na novinarski konferenci 11. decembra na Krvavcu predstavila mednarodni dan gora 2018, ob tem pa so opozorili na trenutne razmere v gorah, opisali obvezno opremo in njeno uporabo, statistiko reševanja v gorah v letu 2018, podali napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.

Nevarnost snežnih plazov

Sneg je pretekli konec tedna še malce pobelil slovenske gore, in četudi je stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oziroma prve stopnje, to ne pomeni, da nevarnosti ni, je opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor: "V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega mestoma obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža."

Profimedia

Popolna zimska oprema

Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zimsko opremo - lavinski trojček, cepin, dereze in čelado.

"Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku," našteva.

Dodaja, da sej je v poplavi raznovrstne opreme treba zavedati, da opreme ni pomembno le imeti, ampak jo znati tudi uporabljati: "Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj - o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji … Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodnikom."

Kaj pomeni bivakiranje

Če zgrešimo pot oziroma gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se po besedah predsednika Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije Janija Beleta, odločimo za nenačrtovano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a. 

"Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo," je razložil.

V gozdu ja po njegovih besedah za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takih primerih vidimo, kaj pomenijo rezervna oblačila in nekaj pripomočkov, ki naj bi jih imeli vedno s seboj: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. "Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo - največkrat je to kakšen zamet - in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo," svetuje gorski reševalec. 

Vse več intervencij

Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. "V letu 2018 smo po številu reševalnih akcij presegli lanskoletno število. Do desetega decembra 2018 je bilo opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510. V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih (lani 28), od teh je bilo 14 tistih, ki so se ukvarjali s katero od gorniških dejavnosti," je kratko analizo podal Bele in nanizal izstopajoče nesreče: "Na začetku glavne planinske sezone je bilo kar nekaj reševanj, ker so planince na poteh, ki potekajo po severnih straneh gora, neopremljene 'presenetila' snežišča. No, o presenečenju bi lahko govorili, če tam snežišč ob tem času ne bi bilo. Prav tako je bilo ob tem času veliko onemoglih planincev, ki v zimskem času verjetno niso hodili po gorah in so si zadali pretežke cilje. Zabeležili smo tudi večje število težkih nesreč v plezalnih smereh." 

Kljub obilnim snežnim padavinam v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi plazov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več. Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov, ki se jih dobi na usposabljanjih. PZS

Tudi plazova žolna, lopata, sonda

Da bi bilo nesreč v gorah manj, velja upoštevati priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) za varno turno smučanje, s katerimi se želi tudi PZS aktivno odzvati na tveganja, prisotna v gorah pozimi. Stroka priporoča, da se v gore odpravite zdravi in telesno pripravljeni, turo natančno načrtujete, pravilno uporabljate vso potrebno opremo, se seznanite s snežnimi razmerami in ocenite tveganje pred plazovi, na turi pa ste pozorni na orientacijo in postanke, ohranjate razdaljo med člani skupine, se izogibate padcem, smučate v majhnih skupinah in ne sami, hkrati pa tudi spoštujete naravo.

Generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko je poudaril: "Poleg smuči, palic in kož so nepogrešljiva oprema tudi plazovna žolna, lopata in sonda, zraven sodijo še komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon. Ko se odpravimo na zahtevnejši teren, so obvezni dereze, cepin, srenači in čelada. Vso opremo je treba že doma preveriti in jo po potrebi nastaviti. Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja, če nas odnese snežni plaz, nismo pa z njim varnejši oziroma njegova uporaba ne pomeni, da lahko gremo na turo ob večji izpostavljenosti snežnim plazovom in več tvegamo."

Ker veliko turnih smučarjev odhaja na smuko v tujino, si je zaradi morebitnega reševanja v primeru nezgode po njegovih besedah pomembno urediti ustrezno zavarovanje: "Z včlanitvijo v enega izmed 289 planinskih društev sta zagotovljena tudi nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini s 24-urno asistenco."

Pritiski, kot jih še ni bilo

"Če na mednarodni dan gora 2018 gledamo skozi prizmo gorskega turizma, potem je na dlani, da planinstvo in gorništvo z vso infrastrukturo in dejavnostmi postaja njegov sestavni del. Res je, da se v veliki meri izvaja na plečih prostovoljstva, ampak zaradi tega je še toliko bolj dragoceno. Čas je, da pristojni to spoznajo in z njim začnejo enakopraven dialog, rezultat katerega je lahko samo pozitiven za obe strani, predvsem pa za uresničevanje sprejete strategije turističnega razvoja Slovenije," je v poslanici ob medanrodnem dnevu zapisal podpredsednik PZS Miro Eržen.