Slovenska planinska pot (SPP) je bila po poročanju Planinske zveze Slovenije odprta leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji na pobudo njenega idejnega očeta Ivana Šumljaka (1899–1984), profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista Planinskega društva Maribor.
Opisujejo, da vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta – od Maribora do Debelega rtiča pri Ankaranu ob Jadranskem morju. "Je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. O njeni priljubljenosti priča tudi podatek, da je bilo do tega tedna prodanih že več kot 100 tisoč Dnevnikov s Slovenske planinske poti, v celoti jo je prehodilo več kot 10 tisoč ljudi, na leto med 100 in 200," pravijo.
Etape, ki so prilagojene potrebam in željam uporabnikov
Novi vodnik Slovenska planinska pot je izšel v treh delih, izpod peresa treh avtorjev, prekaljenih piscev gorniške literature z izjemno tako literarno kot gorniško kilometrino. V prvem nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane, kjer nas prepusti avtorici drugega dela Mojci Stritar Kučuk, ki nas popelje čez Julijske Alpe, pri čemer obiščemo nekatere najvišje slovenske vrhove s Triglavom in Jalovcem na čelu. V tretjem delu nas Andraž Poljanec vodi čez Cerkljansko hribovje, kraške planote in primorski kras vse do slovenskega morja.
Vodniki, ki jih je uredil Jože Drab, so izšli s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
