Kljub temu da Slovenci Hrvaško zelo dobro poznamo in smo tam praktično že domačini, direktorica Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji – Metka Bradetić, pravi, da Hrvaška ponuja še mnogo več, kot nam je znano. Pri izbiri promocije Hrvaške v Sloveniji morajo biti previdni in kreativni hkrati ter iskati skrite bisere, in to na mikroskopski ravni. V šali nam je dejala, da Slovenci namreč poznamo Hrvaško celo do te mere, da vemo, da so v kampu zamenjali ploščice.
Celotno promocijo so tako zaradi epidemije usmerili v poletno sezono. Izzivov jim pri tem ne manjka, še pravi direktorica skupnosti, ki zadnjih pet let živi v Ljubljani. Po rodu Rečanka je v tem času bolje spoznala svoj ciljni trg in od njega prevzela tudi nekaj navad, med drugimi te, da se v službo sedaj vozi s kolesom, med vikendom pa rada zaide v gore.
Predstavljam si, da ste bili pred zdaj že lansko sezono postavljeni pred velik izziv, saj se skoraj do zadnjega ni vedelo, ali se bo dalo potovati. Kako ste se na spremenjeno sezono pripravili? Vam je ta pokazala tudi primere dobrih prakse, ki jih boste prenesli v prihodnost?
Da, na tovrstno sezono zagotovo nismo bili pripravljeni. Mislim, da nas je pandemija zadela globalno. Predvsem turizem, ki izmed vseh panog najbolj temelji na svobodi gibanja, ta pa je bila v prejšnjem letu zelo omejena. V prvih dveh mesecih, ko smo bili zaprti, se je vse spreminjalo na dnevni ravni, čemur smo se skušali sproti prilagajati. Sodelovali smo z institucijami, epidemiologi, Evropsko unijo. Na prvem mestu je bila in še vedno je zdravstvena varnost, vse ostalo se je temu prilagajalo. Naučili smo se predvsem, da je, če izberemo določeno strategijo, najbolj pomembno to, da imamo možnost hitrega prilagajanja spremenjenim okoliščinam. Le to na dolgi rok zdrži.
Številke so bile letos dosti nižje kot v preteklih letih. Ali so bili po vaših informacijah hrvaški predstavniki zadovoljni z letošnjim izkupičkom?
Kljub vsej negotovosti in glede na to, da smo imeli že v začetku leta popolno zaprtje, smo s številkami zelo zadovoljni. Seveda je severni del hrvaške lahko bolj zadovoljen kot mogoče južni, ampak to je prvenstveno zaradi prometne povezanosti. Letalske linije niso obratovale tako pogosto kot v prejšnjih letih in tu lahko morda poiščemo vzrok za (ne)zadovoljstvo. Če pogledamo na splošno, smo zelo zadovoljni. Po podatkih sistema eVisitor, ki spremlja turistični promet v komercialnih in nekomercialnih objektih ter navtičnem charterju, je bilo na Hrvaškem v letu 2020 realiziranih 7,8 milijona prihodov, kar je 37 odstotkov rezultata glede na leto poprej, in 54,4 milijona nočitev, kar je 50 odstotkov rezultata iz leta 2019. Od tega so tuji turisti realizirali 43,1 milijona nočitev (45 odstotkov rezultata iz 2019), med tem ko so domači gostje realizirali 11,3 milijona nočitev (82 odstotkov rezultata iz 2019).
Znova smo bili Slovenci eni najbolj množičnih turistov na Hrvaškem. Je to, da Slovenci Hrvaško dobro poznamo, za vas prednost ali slabost?
Slovenci so, kar se tiče števila prihodov in nočitev, že vrsto let na visokem drugem mestu. To je res izjemen podatek. Zelo smo veseli ter hvaležni, da Slovenci dobro poznajo Hrvaško, namreč če hočeš biti kakovostna turistična destinacija, potem imaš lahko srečo, da te gosti dobro poznajo in ti pokažejo, kje bi se še lahko izboljšal. To so gosti, ki postavljajo določene izzive, ne le ponudnikom, ampak tudi nam, tj. predstavništvu na področju promocije na slovenskem trgu.
Iz Slovenije je bilo v letu 2020 na Hrvaškem realiziranih 8,3 milijona nočitev, od tega največ v zasebnih namestitvah (2,3 milijona nočitev), v kampih (1,9 milijona nočitev) ter hotelih (0,5 milijona nočitev). V nekomercialnih namestitvenih kapacitetah je bilo realiziranih 3,5 milijona nočitev. Njihove najbolj priljubljene destinacije z največ realiziranimi nočitvami letu 2020 so bili Umag, Dobrinj, Mali Lošinj, Medulin, Novalja in Vodnjan.
Kako se torej lotevate promocije Hrvaške na trgu, ki ima o njej že veliko informacij? Katere so tiste točke, kjer vidite še veliko rezerve?
Na drugi strani pa moramo mi stalno iskati nove bisere na Hrvaškem in to na mikroskopski ravni. V mislih moramo imeti, na kak način ljubiteljem kampov na Hrvaškem promovirati neko destinacijo, če ti vedo celo to, da so v kampu zamenjali ploščice (smeh). To je velik izziv. Predvsem smo zelo previdni, hkrati pa moramo biti tudi kreativni. Slovencem poskušamo promovirati Hrvaško kot domačemu gostu; zelo natančno, preverjeno in predvsem s pravo mero. Sami moramo znati najti zlato sredino, koliko biti prisotni v medijih. Če bi bili denimo 24 ur na dan, bi to imelo negativen učinek. Poleg tega pa moramo biti pozorni še na en faktor, in ta je, da slovenski mediji zelo hitro poročajo o vsem, kar se piše na Hrvaškem. Tako smo včasih prepozni, oziroma moramo posledično malo bolje obrazložiti, kaj se na splošno dogaja.
Vam to, da že nekaj let živite v Sloveniji, pomaga pri promociji in spoznavanju vašega trga?
Seveda. Prišla sem do spoznanja, da imate res radi naravo. Če se čez vikendom ne vzpnem na kak hrib, je kot da ne živim tu (smeh). Zdaj tudi več kolesarim.
Reklamni panoji lepot in znamenitosti Slovenije na Hrvaškem in obratno so postali že stalna praksa v obeh državah. Ste z medsebojnim sodelovanjem zadovoljni? Bi ga bilo lahko več?
Slovenija in Hrvaška že leta sodelujeta v skupni promociji na oddaljenih trgih, ampak pri tem vprašanju bi se bolj usmerila na promocijo v Sloveniji. V predstavništvu že nekaj let delamo v tej smeri. Prvi bolj znani projekt je bil organizacija Chefs Stage Pop Up Ljubljana, kjer smo združili pet hrvaških in pet slovenskih šefov ter vinarjev. Skozi kulinariko smo skušali promovirati Slovenijo in Hrvaško. Dve leti nazaj je hrvaško stran zastopal Rudolf Štefelin iz restavracije Pelegrin, ki je nagrajena z Michelinovo zvezdico, potem je bil tu tudi Lešić Dimitri, ki je lansko leto dobil Michelinovo zvezdico, na slovenski strani pa lahko omenim Uroša Štefelina in Igorja Jagodica. Poudarek je predvsem na tem, da obe državi skušata izkoristiti to, kar jima ponuja narava. Da so to izdelki, ki so državno razpoznavni, in gre za promocijo gastronomije ter domačega proizvajalca.
Sodelovanje pa ni bilo samo na gastronomski ravni, ampak ga razvijamo še na drugih področjih. Vzpostavili smo sodelovanje s slovensko skupnostjo zdravilišč in skušali izpostaviti, da zdraviliški turizem niso samo wellness in bazeni, temveč gre za nekaj več. Podporo projektu sta nudila hrvaški smučar Ivica Kostelić in slovenski paraolimpijec Alen Kobilica. Pojasnila sta, kaj pomeni zdraviliški turizem, ne le v procesu priprave na sezono, ampak tudi po samem športnem dogodku, ko je nujna regeneracija.
To so samo nekteri projekti, ki smo jih organizirali, še eden izmed pomembnih pa je na sodelovanje v gastronomskem projektu Međugorje in Prekmurje. Že nekaj let poteka tudi čiščenje Piranskega zaliva oz Savudrijske obale, kar je skupna aktivnost.
Zaradi lege in naravnih danostih je za razliko od Slovenije Hrvaška v precejšnji meri sezonska destinacija, kar zna biti problem. Kako podaljšati turistične mesece, kakšne so možnosti na tem področju?
Že vrsto let skušamo Hrvaško razvijati kot celoletno destinacijo. Na tem področju nam je že zelo dobro kazalo. Ker pa se je letos vse ustavilo, je skušamo zdaj promovirati predvsem poletno sezono. V zraku je veliko negotovosti, ker še ne vemo, kdaj bomo lahko potovali. Sicer pa se projekt celoletne destinacije razvija počasi, saj gre za dolgotrajen proces. Hrvaška počasi odkriva vse priložnosti, ki jih ima, pri čemer je pomembno, da tudi prebivalci v notranjosti živijo na ta način. V predstavništvu namreč največ časa namenimo pripravi na promocijo notranjosti. Na slovenskem trgu jo poskušamo predstaviti na način, da ni odvisna od ugodnih vremenskih razmer, ampak da se tam lahko ukvarjamo z drugimi aktivnostmi. Gre za promocijo kulinarike, aktivnega turizma, naravnih parkov ...
Kakšni opažate, da smo Slovenci kot turisti in gosti? Kaj je za nas pomembno in kako se nam pri promociji najbolje približati?
Slovenci so zvesti in izkušeni gostje, ki znajo prepoznati kakovostno ponudbo. So aktivni, gurmani, pravi hedonisti. Najdejo pravo mero med aktivnostmi in uživanjem. Tisti, ki pridejo na Hrvaško, se radi počutijo kot domačini, in ko jih tako sprejmemo, smo kot velika družina. V vsaki družini pa je veliko slabega pa tudi dobrega. Gre za zanimiv odnos. Slovencem pač ne moremo prodajati generične ponudbe, bolj pogosti so butični aranžmaji.
Zakaj se po vašem mnenju turisti radi vračajo na Hrvaško?
Hrvaška nudi različno ponudbo na razmeroma majhnem prostoru Le nekaj ur razlike in lahko ste bodisi na morju bodisi na kontinentu. Recimo, da je na obali gneča, in takrat se lahko zapeljete v hribe ali v naravo, kjer se v miru posvetite sebi. Menim, da se ravno zaradi omenjene različnosti ponudbe na tako majhnem področju, turisti vračajo na Hrvaško. Seveda če primerjamo cene, to pride najbolj v poštev pri gostih iz Amerike, saj smo zanje zelo poceni.
Ali Hrvaška po vašem mnenju izkorišča vse svoje potenciale? Večina je skoncentrirana na obalo in morje. So katere znamenitosti spregledane?
Ja, tako je verjetno povsod. Ponudbo je vedno mogoče izboljšati. Oblikovali in upoštevali smo strategijo razvoja hrvaškega turizma do leta 2020, v letošnjem letu pa smo razpisali natečaj za marketinški in turistični plan do leta 2025. Najprej bomo videli, kaj nam bo prineslo leto 2021. V prihodnosti menim, da bo poudarek na naravi in na produktih, ki niso namenjeni množici turistov, predvsem pa se bomo posvetili tudi razvoju celoletnega turizma. V povezavi z drugimi trgi nas čaka še veliko dela v smeri naše prepoznavnosti, se pravi utrditi moramo znamko Hrvaške, saj je naš cilj zvišati potrošnjo.
Kateri del, kraj Hrvaške, ki še ni tako komercialen, bi kot domačinka priporočili za obisk?
Velikokrat smo za ponudnike ali novinarje organizirali študijske poti v notranjost Hrvaške, od najbolj vzhodnega dela do dalmatinskega zaledja, kjer sta Rdeče in Modro jezero. To so mala področja, ki imajo infrastrukturo za kolesarjenje in pohodništvo, ter niso dovolj znana, od plaže pa so denimo oddaljena približno pol ure vožnje. Zelo težko bi se osredotočila zgolj na samo eno področje, saj je okus relativna stvar. Nad Makarsko imamo na primer Biokovo, ki je super za planinarjenje in pohodništvo.
Kaj pa bi bilo treba po vašem mnenju v hrvaškem turizmu nujno spremeniti?
Hrvaška se kot turistična država zelo dobro razvija, saj smo izbrali pravo strategijo. To, kar se je dogajalo v preteklem letu in se bo verjetno še tudi letos, je vplivalo na to, da posvečamo večji poudarek varnosti. Slednja pa ni bila izpostavljena le v prejšnjem letu, ampak že tudi prej, ko so se dogajali teroristični napadi, pa ob prihodu beguncev ... Vsakršna varnost je že nekaj časa zelo pomembna, po novem pa smo dobili še zdravstveno varnost. V prihodnosti bo morda pomembno nekaj drugega, kot je bilo pomembno deset ali celo pet let nazaj. Velike spremembe se dogajajo tako rekoč na letni ravni. Letos smo imeli na primer zgolj en odstotek gostov, mlajših od 30 let. Zavedmo se, da se jim moramo približati in jih zainteresirati za ponudbo na Hrvaškem. V preteklosti jih je privabil denimo festival Ultra v Splitu in ostali glasbeni dogodki. V prihodnosti pa bo vse bolj ali manj odvisno od zdravstvenih pogojev.
Kdaj bodo menuji v restavracijah in cenik v lokalih v SLOVENŠČINI. Sami pravite, da smo po obisku na drugem mestu. Po spoštovanju z vaše strani smo na zadnjem mestu....
2020 katastrofa od leta. Korona je vse zdesetkala, tudi njihovo potrpežljivost. Od nekdaj arogantni, nesramni. Jaz sem s šahovnico zaključil podn od podna.
Koliko reklame za Hrvaško kot da smo Slovenci lastniki kampov in hotelov na Hrvaškem, v Sloveniji za slovenske turistične destinacije ni toliko reklam kot za Hrvate saj jih bo bog kaznoval tiste ki toliko reklamirajo hrvaško.