V prvi fazi prenove so že prenovili grajsko streho, stolpe in tla v centralnem grajskem stolpu ter levem kraku spodnjega palacija, vgradili so novo stavbno pohištvo in dogradili fasado, od zunaj je v celoti prenovljen tudi mansardni del gradu.
Zdaj bo na vrsti še druga faza obnove, zanjo so že pridobili denar na razpisu Agrotur 2. Gre za razpis za kraški agroturizem v okviru programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo.
Skupaj sta prvi in drugi del obnove gradu vredna 560.000 evrov, letos pa bodo za obnovo namenili še 340.000 evrov občinskih in nepovratnih sredstev.
Trenutno so tako v pripravi načrti za ureditev notranjosti gradu. V okviru druge faze prenove bodo v viteški dvorani zgradili enoteko v velikosti 200 kvadratnih metrov, pozneje bodo v gradu vzpostavili tudi informativno točko Nature 2000.
Baročno-renesančna podoba
Grad Štanjel je po opisu Občine Komen eno največjih grajskih poslopij na Krasu in dominantni del starega naselja: "Prvotno precej manjše srednjeveško poslopje v lasti goriških grofov, so v začetku 16. stoletja podedovali Habsburžani in ga dali v fevd grofom Cobenzlom."
Razen kratke beneške zasedbe in posedovanja družine Coronini iz Kromberka, so Cobenzli vladali sodeč po opisu Štanjelu vse do leta 1810, ko je družina izumrla. Spominske plošče pričajo, da so Cobenzli grad začeli preurejati leta 1583, današnjo baročno-renesančno podobo pa so mu dali okoli leta 1661.
"V prvi svetovni vojni je bila v gradu urejena bolnišnica za oficirje. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bil grad po zamisli in zaslugi Maksa Fabianija preurejen v osrednji prostor družbenega dogajanja. Župan Fabiani je dosegel tudi, da je italijanska oblast odkupila poslopje, ki je postalo državna lastnina. Tu je bila občina, šola, vrtec, knjižnica, zdravniška ordinacija, kinodvorana, na grajskem dvorišču pa so se odvijali poletni plesi, koncerti in gledališke predstave," naštevajo.
V drugi svetovni vojni je bil grad zaradi napada Narodno-osvobodilne vojske precej uničen, obnovitvena dela so se začela šele v drugi polovici 20. stoletja. "Fabianijeva zamisel preureditve grajske stavbe v javno stavbo, to je večnamensko središče manjšega kraja, je bila za tiste čase konceptualna novost," dodajajo.
Kje parkirati in kdaj ga obiskati
Na Občini Komen vse obiskovalce Štanjela obveščajo, da je v zgornji stari del Štanjela promet dovoljen le stanovalcem in za dostavo. Za vse obiskovalce velja prepoved prometa, označena s prometnim znakom za izrecne odredbe II-3 "prepoved prometa". Taka prometna ureditev je vzpostavljena zaradi težavnosti dovoza in pomanjkanja parkirišč.
Ob obisku Štanjela lahko v ožjem območju središča naselja (placa) parkirate na dveh javnih parkirnih površinah, ki sta od glavne državne ceste Sežana – Nova Gorica oddaljeni le 70 oziroma 80 metrov. Smer dovoza na obe parkirni površini je na državni cesti označen z obvestilnimi prometnimi znaki III-35 "parkirni prostor" in dopolnilnimi tablami z označbo smeri in oddaljenosti parkirnih prostorov. Parkirni prostori so na navedenih makadamsko utrjenih površinah za vse obiskovalce brezplačni in trenutno tudi še brez časovne omejitve parkiranja.
Kdo je bil Ferarri
"Vila Ferrari je skupno ime za sklop hiš v vzhodnem delu Štanjela, ki ga je Fabiani uredil za svojega svaka Enrica Ferrarija, zdravnika iz Trsta," opisujejo na občini. Ferrari je od leta 1920 naprej postopoma odkupil večino stavb v nizu med dvema stolpoma štanjelskega obzidja in še nekaj hiš v drugem nizu.
Na nekoč nezanimivem pobočju pod hišami je nastal tudi čudovit park, znan pod imenom Ferrarijev vrt.
"S stavbnim delom vile je Fabiani ravnal previdno in s spoštovanjem do srednjeveškega Štanjela. Hiše je obnovil, fasad na ulični strani prvega niza pa ni spreminjal. Kanito kritino osrednje hiše v nizu je položil na betonsko podlago in ji dodal beneško sleme. Nekatere stavbe v drugem nizu so dobile nova velika okna," opisujejo.
Obenem obiščite še bližnji graf Rihemberk, več v spodnjem članku.
