S strokovnjakom za področje turizma dr. Ivom Mulcem, sicer direktorjem turistične agencije Van Gogh, smo spregovorili o letošnjih turističnih trendih, vse višjih cenah na področju turizma ter največjih izzivih za slovenski turizem.
Po njegovem mnenju bi si na tem področju za zgled lahko vzeli sosednjo Hrvaško, ki strategijo turizma uspešno pelje že od devetdesetih let dalje.
Kakšne trende je sedaj moč zaznati na področju turizma? Jih je pandemija dodobra premešala, ali so podobni trendi kot pred letom 2019 zaznani tudi sedaj?
Trendi so podobni trendom izpred pandemije. So pa različni glede na to, ali spremljamo trende na strani turistične ponudbe oziroma povpraševanja. Na strani povpraševanja, menim, da se kaj dosti ni spremenilo. Morda nekateri želijo zgolj 'nadoknaditi' izgubljeni leti 2020 in 2021 in se na potovanja podajajo pogosteje kot v preteklosti.
Se je pa marsikaj spremenilo na področju turistične ponudbe, in to povsod po svetu. Kovidna kriza je namreč globoko zarezala v turistični sektor. Prišlo je do sedaj največje prerazporeditve ljudskih resursov. Mnogo profesionalnega kadra je zapustilo turizem in se zaposlilo v bolj 'varnih' sektorjih gospodarstva. Zagotovo so tudi zaradi tega cene turističnih storitev poskočile v nebo povsod po svetu, obenem pa se kakovost storitev ni opazno dvignila. Kljub višjim cenam je ponekod celo padla. In to je zagotovo ena od najvidnejših posledic, ki jih je prinesla 'kovidna' kriza.
Kot ste omenili, je velik problem sodobnega turizma iskanje ustreznega kadra, ki je med pandemijo množično zapustil turistični sektor. Kako torej izgubljen kader ponovno pritegniti oziroma poiskati novega?
Problem s kadri je dokaz, kako zgrešena je bila turistična politika v minulih tridesetih letih. Če natančno preberemo vse doslej sestavljene strategije razvoja turizma od leta 1991 naprej, bomo kaj kmalu ugotovili, da so bile zelo pesniško zastavljene. Prav tako niso bile podkrepljene z dejstvi in dejanskim stanjem slovenskega turizma. Prvi korak, da bi mlade navdušili za delo v turizmu, je, da jim povemo, da ni tako strašno delati ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko večina počiva. Dodatna stimulacija pa je seveda lahko ustrezna finančna vzpodbuda, saj vemo, da smo delavci v turizmu precej nižje plačani kot kolegi v drugih storitvenih dejavnostih.
Podražitve in inflacija se očitno ne poznajo dosti pri načrtovanju potovanj med slovenskimi gosti, saj turistične agencije poročajo o nadpovprečnem povpraševanju. Kako vidite omenjeno situacijo? Bi v prihodnosti vseeno lahko prišlo do tega, da bi se Slovenci odpovedali potovanjem, ali so ta preveč vcepljena v našo kulturo?
Glede na to, da kot družba postajamo vse bolj polarizirani, bodo potovanja in dopustovanja nekaterim v prihodnje zagotovo postala nedostopna. Kdor ima dovolj velike prihodke, bo še naprej potoval, kdor pa ne, pa se bo potovanjem moral odpovedati. Res pa je, da so potovanja pri Slovencih globoko vcepljena. Če bi naredili analize, bi prišli do spoznanja, da Slovenci v povprečju potujejo več kot številni Evropejci. Zagotovo pa precej več kot mediteranski del Evrope.
So se navade in pričakovanja med slovenskimi popotniki z leti spremenili? Kako bi opisali povprečnega slovenskega gosta?
Zmajčkovo nenavadno popotovanje
Kako pa se je v vaših očeh skozi leta spremenil turizem v Sloveniji?
Menim, da ne veliko. Zadnjih trideset let počnemo bolj ali manj isto; nudimo storitve, ki smo jih že v osemdesetih letih. Dobili smo nekaj novih nastanitvenih kapacitet, imamo tudi nove vrhunske gostilne ter turistične znamenitosti. A z razvojem v zadnjih tridesetih letih res ne moremo biti zadovoljni. Pomembno je, da se primerjamo s primerljivimi turističnimi destinacijami. In če se, vidimo, da glede razvoja turizma nismo naredili skoka naprej. Včasih se mi celo zdi, da se vrtimo v začaranem krogu. Žalosten sem, ko vidim, kaj so iz svojih destinacij uspeli narediti kolegi po svetu.
Slovenija se rada predstavlja kot butična destinacija. Bi lahko vse številčnejši tuji gosti povzročili, da bi se skomercializirala?
To pozdravljam. Treba pa se je zavedati, da na svetu obstaja veliko butičnih destinacij, in da še vedno nismo naredili dovolj, da bi postali prepoznavna in kompetitivna turistična destinacija. Dovolj je zgovoren že kratek pogovor s kolegi na turističnih sejmih. Kaj je to edinstveno, kar lahko ponudimo, a da tega ni nikjer drugod na svetu? To vidim v številčnosti podzemnih jam.
Določene turistične destinacije znotraj Slovenije so že nekaj časa skomercializirane, verjetno ni treba poudariti katere. Obstaja še veliko manj znanih in nič manj atraktivnih turističnih destinacij, ki pa so morda veliko bolj avtentične, pristne, slovenske. Tuji obiskovalci, razen redkih izjem, pa jih še niso odkrili.
Kaj je naš glavni atribut pri uveljavljanju na turističnem zemljevidu, ki ga morda še nismo izkoristili?
Naš glavni adut je, da smo do tujcev izjemno prijazni, in da se vsi pri nas dobro počutijo. Še vedno znamo biti gostoljubni in ne gledamo vse le skozi denar, kot to morda počno nekateri. Občutek, da je nasmeh tako širok, kolikor je globok žep, je strašen. Nenazadnje je kvaliteta bivanja pri nas zagotovo med višjimi v evropskem povprečju. Če znamo to predstaviti na pravilen način, potem je to za nas zagotovo velika prednost.
Hrvaška se je odločila za izvajanje luksuznega turizma, temu primerno so višje tudi cene storitev. Kako komentirate omenjeno strategijo? Menite, da bo uspela? Bi ob morebitnem neuspehu lahko "daljšo" potegnila Slovenija in prevzela katerega izmed hrvaških turistov?
Bi v primeru izboljšanja letalske povezljivosti sveta s Slovenijo in obratno Slovenija postala bolj kompetitivna turistična destinacija in bi prišlo do preobleganosti?
Res je žalostno videti, kako slabo je Slovenija povezana s sekundarnimi trgi znotraj Evrope. Z izboljšanjem letalskih povezav bi se število obiskovalcev zagotovo povečalo. Te bi se dalo upravljati na različne načine z željo, da bi se izognili preobleganosti. Ena od tehnik upravljanja z obiskovalci je razpršitev obiskovalcev znotraj celotne destinacije. Seveda pa bo treba razmišljati tudi o izboljšanih turističnih infra- in suprastrukturah. Preden bodo presežene naše mejne zmogljivosti, imamo vsekakor še dovolj prostora, da sprejmemo večje število obiskovalcev in turistov.
Kaj so po vašem mnenju največji izzivi slovenskega turizma? Jih uspešno naslavljajmo, ali napredujemo počasi?
Največji izziv je odločitev, ali želimo turizem ali ne. Turizem je bil od nekdaj postavljen na stranski tir. Je kot dvoživka, ki preživi v vsaki situaciji. Turizem je treba graditi, postopno, korak za korakom, načrtno. Predvsem pa je nujna vizija na daljši rok in ne zgolj do naslednje strategije. Mislim, da bi se od Hrvaške lahko veliko naučili. Predvsem tega, kako so se oni lotili turizma, potem ko so se odločili, da bodo veliko svojih adutov stavili prav nanj.
Ne, pri nas raje ze leta pisejo strategije, vredne miljone eur, od tega pa se nic ne uresnici. Slovenija ni vredna svoje drzave, niti ne zna z njo upravljati.
Medvede imamo, medvede. Gremo gledat medvede. Pa komuniste in tiste gliste globaliste. Imamo tisto, kar je drugje propadlo, redkosti, zgodovinske artefakte. Turisti lahko zmerjajo Slovence: Ubi Janšu, jebo pas mater, živali umazane, slovenceljni... Se vam turistom v domovini godi krivica?… ...prikaži več Pridite v SI, kjer lahko demonstrirate, delate .izdarije in se vam ne bo nič zgodilo. Če boste izžrebani lahko celo dobite službo v javnem sektorju. Pridite, čakamo vas in vaše €.
turizem je ćista industrija! a res. vzemimo Bled. ima 5 hotelov, 500 delavcev v turizmu na minimalni plači. država in občina dobi minimalne davke, vlagat pa mora ogromno v komunalo, ceste, parkirišča , šole vrtce stanovanja,zabave, in še in še..… ...prikaži več.. se splača ? namesto tega ima Bled visoko tehnolško firmo s 500 ing, dr, mag ki imao 4 kratnik povprečne plače. davki in prisveki ogromni, stanovanja, vrtce inšole še vedno rabimo, komunali precej manj, smeti skoraj nič, oklje čisto. kaj izbrati ?