Blejsko jezero je letošnjo zimo v boljšem stanju, kot je bilo pred letom dni, ko je bilo podvrženo obsežnemu razrastu cianobakterij. Alarmantno stanje je lani sprožilo številne aktivnosti, občina je iz jezera odstranjevala alge, temeljito pa je bil pregledan tudi sistem sanacijskih naprav.
Rdeča barva jezera, ki jo je lani povzročil razrast bakterij, je bila posledica skupka vrste dejavnikov. Sprožila je veliko skrb, zato so v lanskem letu odgovorni na občini in državi stanju Blejskega jezera namenili veliko pozornosti.
Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera obsega dovodni sistem čiste vode Radovne v Blejsko jezero, ki je bil vzpostavljen leta 1964, in natega oziroma odvodni sistema hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera za odstranjevanje onesnaženih spodnjih plasti jezerske vode, ki je bila zgrajena leta 1981.
Zaradi slabšanja kakovosti jezerske vode, cvetenja jezera in vse večje onesnaženosti je bilo lani nujno preveriti stanje cevovodov, ki skrbijo za splakovanje in prezračenost jezera ter so bili nazadnje pregledani leta 2000. Direkcija RS za vode je tako poleti opravila pregled in obsežno podvodno ter geodetsko snemanje sistema sanacijskih naprav v jezeru. Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled so opravili več kot kot 90 potopov in pregledali tri kilometre cevovodov.
Na dovodu niso zabeležili poškodb ali zaznali nepredvidenih iztokov vode, ustja cevi niso zasuta, na ustjih cevi pa so vidni močni sledovi delovanja vodnega toka, kar pomeni, da Radovna v Blejsko jezero doteka. Tudi na cevovodih odvoda oziroma natege Blejskega jezera niso zabeležili poškodb. "S pregledom je bilo ugotovljeno, da kljub starosti obe funkcionalni celoti sistema sanacije Blejskega jezera, tako dovodni kot odvodni del, opravljata namensko funkcijo in delujeta," so ta teden sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Cvetijo pa druge vrste cianobakterij
Blejska občina je ob lanskem alarmantnem stanju jezera iskala tudi druge načine za njegovo izboljšanje. Tako je iz jezera odstranjevala velike količine alg, ki so se razrasle zaradi več dejavnikov, ki jih sedaj ni, zato je stanje jezera letos boljše in se vrača v normalo. Se pa posledice povečanega onesnaženja iz leta 2019 še vedno kažejo, je pojasnila Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje.
Tudi letos v jezeru cvetijo cianobakterije, vendar druge vrste, ki niso tako vidne. To je posledica drugačnih vremenskih razmer v jesenskem času. Zaradi manjše količine hranil, ker iz zaledja ni bilo novih virov in so ostale samo avtohtone rezerve, pa je cvetenje tudi manj obilno, je pojasnila Remec Rekarjeva.
Pozitivne učinke je poleg odstranjevanja alg iz jezera imelo tudi manjše obremenjevanje jezera s strani turizma, kar je posledica epidemije. Kot je poudaril blejski župan Janez Fajfar, je bila lanska situacija res huda, letos pa je lepo videti, kako se je narava hitro obnovila. "Upamo, da bomo z raznimi prijemi še naprej čim bolj ščitili kakovost vode v jezeru," je dejal in izpostavil odgovoren odnos vsakega posameznika do narave.
Kot je povedala Remec Rekarjeva ključna za stanje jezera ostajata dotok Radovne in natega. "To je dejansko uspešen sistem za vzdrževanje vsaj približno dobrega stanja jezera," je poudarila. V primeru ponovnih obsežnejših cvetenj pa bodo na pomoč poklicali koncesionarja, ki bo z mrežami poskrbel za odstranjevanje alg oziroma cianobakterij.
sto vrstic članak govori o nečem, kar je" blažev žegen" za jezero in samo en kar je dejanski vzrok. to je turizem. če pozabimo na gostinske objekte , ki nimajo urejene kanalizacije pa bom omenil samo kopalce. vsak , ki… ...prikaži več se pride kopat se naprej namaže s kremo za sončenje, potem pa v vodo. tolk samo za hecni primer. vse ostalo pa sami pogruntajte. tudi pi-pi je zraven.