"Cilj Vodne direktive je varovanje vodnega okolja in, kjer je potrebno, izboljšanje kakovosti voda. Zato je Evropska unija za države članice postavila enotne kriterije ocenjevanja kemijskega stanja površinskih voda," pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Kriteriji so sicer precej strožji kot mejne vrednosti za pitno vodo in varno hrano, saj so postavljeni tako, da ne ščitijo le človeka, pač pa celoten ekosistem.
V Evropi je tretjina površinskih voda v dobrem ekološkem stanju, Slovenija pa je s skoraj 60 odstotki visoko nad evropskim povprečjem.
Kaj so prednostne nevarne snovi
"Večina prednostnih nevarnih snovi je strupena, obstojna, v vodi slabše topna in se kopiči v živih bitjih. Slednje vpliva na ekosisteme in na človeka," pojasnjujejo na Arsu.
Pravijo, da se te kemikalije zaradi svoje obstojnosti kopičijo v sedimentih in v organizmih. Koncentracije so veliko večje v sedimentu in organizmih kakor v vodi. Zato so na evropskem nivoju za ocenjevanje kemijskega stanja površinskih voda poleg okoljskega standarda za 45 nevarnih snovi v vodi, postavljeni tudi okoljski standardi za 11 snovi v organizmih.
Povsod preseganje živega srebra
"Rezultati ocen kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji zaradi preseženega okoljskega standarda za živo srebro v ribah kažejo, da so vse površinske vode v slabem kemijskem stanju. Preseganje živega srebra v ribah je bilo v Sloveniji določeno praktično na vseh merilnih mestih, celo na popolnoma neobremenjenih območjih, kjer ni nikoli prihajalo do emisij živega srebra v vode," navajajo na Arsu.
K preseganju živega srebra v organizmih torej ne prispevajo le emisije v vode, pač pa tudi onesnažen zrak oziroma padavine.
Živo srebro se namreč prenaša na velike razdalje: "Tudi rezultati v drugih evropskih državah kažejo vsesplošno preseganje mejne vrednosti živega srebra v organizmih. Izjema so države, ki monitoringa kemijskega stanja v organizmih še niso vzpostavile in teh podatkov nimajo. V Sloveniji so bile najvišje vsebnosti živega srebra v organizmih izmerjene v Idrijci in v Soči."
Od leta 2004 je njihova uporaba prepovedana
Na Arsu pojasnjujejo, da je poleg živega srebra v organizmih na vseh merilnih mestih v Sloveniji, kjer so bile izvedene analize, presežena tudi vsebnost bromiranih difenil etrov (BDE).
"To so mešanice različno bromiranega difeniletra z visoko vsebnostjo halogena. Njihova topnost v vodi je majhna, prav tako je majhna hlapnost, kemično so obstojni, biološko pa nerazgradljivi. V preteklosti so se uporabljali kot zaviralci gorenja v predmetih splošne rabe," opisujejo.
Ker niso kemijsko vezani v izdelek, se lahko izločajo v okolje. Od leta 2004 je njihova uporaba v EU prepovedana.
V kolikor izvzamemo uPBT snovi, so bila po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje, na podlagi katerih je bil pripravljen Načrt upravljanja voda 2015 - 2021, vsa vodna telesa v dobrem kemijskem stanju. To je razvidno tudi iz poročila Evropske okoljske agencije "European waters".
V poročilu je sicer premalo poudarjeno, da vse države članice še nimajo vzpostavljenega monitoringa nevarnih snovi v organizmih. Ocene kemijskega stanja površinskih voda držav, ki niso izvedle monitoringa nevarnih snovi v organizmih, so avtomatično boljše," pojasnjujejo.
Slovenci v zdravem okolju
"Zavezujoči so tudi cilji Vodne direktive, ki narekujejo, da morajo biti vse vode v dobrem ekološkem stanju. Podrobnejši rezultati za Slovenijo kažejo, da skoraj 60 odstotkov voda dosega dobro ekološko stanje, življenjske združbe na preostalih 40 odstotkih odražajo onesnaževanje s hranili, organsko snovjo, hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost," opisujejo na Agenciji RS za okolje.
Dodajajo, da je Slovenija pri vrhu lestvice držav EU po deležih gozdnih površin in po deležu Nature 2000: "Imamo tudi zmerno gostoto poselitve in majhen delež umetnih površin. Države z najslabšim ekološkim stanjem voda pa so gosto poseljene in z malo ohranjenega naravnega okolja."
