Kot je za STA pojasnila Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, jih v slovenskem morju za zdaj niso opazili.
Kot piše tržaški dnevnik Il Piccolo, so kubomeduze opazili na območju med Križem in Devinom. Po navedbah agencije za okolje Arpa so tudi v Lignanu. Medtem ko so v zadnjem času na območju opažali posamezne primerke, gre tokrat tudi za skupine kubomeduz - pri Križu naj bi blizu obale opazili skupino kakih 20 ožigalkarjev.
Na območju blizu gradu Miramar pri Trstu zato ljudem odsvetujejo nočno kopanje, saj te meduze privlači predvsem svetloba luči, poroča italijanska radiotelevizija Rai.
Tinta ne izključuje možnosti, da bi te meduze prišle tudi v slovensko morje. Poudarja pa, da za zdaj niso v velikih količinah in so pretežno v lagunah. Kar zadeva dejstvo, da gre za skupine, bi to po besedah Tinte lahko bila posledica življenjskega cikla teh meduz.
V našem okolju se ne pojavljajo množično
Znanstvenica je še povedala, da so kubomeduze na območju prvič opazili v 90. letih prejšnjega stoletja, zatem pa občasno še nekajkrat. V našem okolju se po njenih besedah sicer ne pojavljajo množično kot nekatere druge meduze.
Kubomeduze, znane tudi kot škatlaste meduze, so razred morskih ožigalkarjev, podobnih klobučnjakom, v katerega uvrščamo nekaj deset danes znanih vrst, ki živijo v toplih poltropskih in tropskih morjih.
Po poročanju spletnega portala Quotidiano gre v Tržaškem zalivu za meduze z latinskim imenom Carybdea marsupialis, ki izvirajo iz Atlantika, vendar so vse pogostejše v Sredozemlju. Ta vrsta meduz ima klobuk v obliki kocke s stranico okoli štiri centimetre in štiri ožigalke, ki so lahko tudi do desetkrat daljše od telesa. Kot je dejala Tinta, gre za plenilca, ki se lahko zaradi specifične oblike premika vertikalno okoli šest metrov na minuto.
So manj nevarne od pogosto smrtonosnih tropskih vrst, denimo morske ose, ki je prisotna v Avstraliji, njihov strup pa je občutljiv na toploto. Ožig teh meduz povzroči lažje opekline, ki pa lahko ostanejo več mesecev.
Tinta je še pojasnila da je ožig te kubomeduze primerljiv z ožigom pri nas bolj znane meduze mesečinke, ki je bila v Tržaškem zalivu bolj množično prisotna do leta 2000, zdaj so tam le posamezni primerki, nekaj več jih je v srednjem in južnem Jadranu. Pri tem je poudarila, da je reakcija odvisna od imunskega odziva posameznika. "Nekateri ljudje ožiga praktično ne opazijo, drugi imajo lahko resne težave," je dejala.
