Že v začetku leta bomo lahko opazovali komet C/2022 E3 ZTF, ki so ga odkrili 2. marca 2022. Že 12. januarja bo dosegel perihelij, točko najmanjše oddaljenosti od Sonca, najboljša vidljivost pa naj bi bila med koncem januarja in začetkom februarja. Komet boste lahko gledali z domačimi manjšimi teleskopi, morda ga bomo lahko gledali celo s prostim očesom.
Pomlad bosta zaznamovala dva mrka: 20. aprila bo sončni mrk viden iz Indonezije in Avstralije, 5. maja bo polsenčni lunin mrk viden iz Azije, Avstralije in iz najbolj vzhodnih predelov Evrope ter Afrike.
Avgusta tudi modra luna
Poletje se bo začelo z dvema superlunama, nebo se bo svetilo 3. julija in 1. avgusta. Med 10. in 13. avgustom bo nato tradicionalna predstava solz Svetega Lorenca, Perzeidov. Vrhunec bomo imeli v boljših razmerah kot lani, malce bo zmotil le tanek polmesec, ki se bo pojavil na vzhodu ob zori.
Kot smo že pisali so Perzeidi delci vesoljskega prahu, ki priletijo v Zemljino atmosfero s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo. Meteorski roj perzeidov se vsako leto pojavlja v avgustu, saj Zemlja v tem času vsako leto prečka tirnico kometa Swift Tuffle. Ta pušča za seboj veliko drobcev in skal, ki med vstopom v našo atmosfero zaradi trenja z ozračjem zažarijo in zgorijo.
Meteorski roj Perzeidov opazujejo že okoli 2000 let. Prvi podatki o opazovanju prihajajo iz Daljnega vzhoda. V Evropi so bili Perzeidi znani kot "solze svetega Lovrenca", saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta.
Ob jasnem vremenu smo ob gledanju meteorskega dežja perzeidov vedno znova navdušeni, saj od vseh podobnih pojavov zagotavlja največjo gostoto svetlih meteorjev. Najsvetlejši v našem ozračju pustijo celo sledi, ki so na temnem nebu vidne celo več minut. Perzeidi so sicer ime dobili po ozvezdju Perzej, od koder navidezno prihaja meteorski roj. Če so razmere ugodne, lahko vidimo več kot 100 zvezdnih utrinkov na uro.
Modra luna v avgustu
Zanimivo obdobje se bo nadaljevalo s Saturnom, ki bo 27. avgusta v opoziciji, torej v najboljših opazovalnih razmerah. 19. septembra mu bo sledil Neptun. Na koledarju si zabeležite tudi datuma 30. in 31. avgust z modro luno.
Kaj je modra luna? To je redek pojav, ko imamo v enem koledarskem mesecu kar dve polni luni. Drugi polni luni rečemo modra luna, ki bo tokrat tudi tretja superluna v tem letu. Zadnjo letošnjo superluno pa bomo občudovali 29. septembra.
Jesen bo prinesla kolobarjasti sončni mrk, viden iz Amerike (14. oktober). Mrki so namreč lahko tudi kolobarjasti oziroma obročasti, pojavijo se takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Jeseni lahko pričakujemo tudi delni lunin mrk (28. oktobra), ki bo viden iz Evrope, Azije, Afrike in zahodne Avstralije.
Novembra bosta dobro vidna Jupiter in Uran, leto pa bo sklenil drugi najpomembnejši meteorski roj leta, roj Geminidov. V noči vrhunca med 13. in 14. decembrom Lune praktično ne bo. Pri tem roju gre za koščke asteroida 3200 Phaethon, ki vstopajo v Zemljino atmosfero s hitrostjo do 70 kilometrov na sekundo, ob tem pa izhlapevajo in povzročajo svetlobne proge, ki jih imenujemo meteorji. Geminidi so svetli in hitri ter različnih barv. Večinoma so beli, nekateri pa tudi rumeni, zeleni, rdeči ali modri, kar je posledica ostankov kovin v delcih.
