Kljub temu da smo to baltsko državo obiskali konec decembra, je bilo vreme ob našem prihodu precej angleško. Že na mednarodnem letališču v Rigi je rahlo pršilo, podobno je bilo vseh pet dni, ki smo jih preživeli v latvijski prestolnici. Dežnik je bil zaradi vetra popolnoma neuporaben in še ob redkih trenutkih, ko ni deževalo, je bila v zraku gosta megla. "Toliko o belem božiču," se je pridušala receptorka ob prihodu v enega od wellness centrov. "Od kod ste?"
"Iz Slovenije," ji odvrnem. Zadovoljno pokima, državo pozna, pravi, da jih je tudi obiskalo že kar nekaj Slovencev. "In tokrat smo v Sloveniji po dolgem času imeli bel božič!"
Namesto tega je Riga v božičnem času v primerjavi z Ljubljano izgledala dokaj jesensko.
Prav na sejmu smo opazili, kako radi Latvijci uporabljajo jantar. Nakita brez jantarja na božičnem sejmu praktično ni bilo mogoče dobiti, podobno velja za magnetne spominke.
Še en simbol, po katerem si boste gotovo zapomnili mesto, pa je črna mačka, ki se podobno bohoti na skoraj vsakem spominku. Anekdot, povezanih z njo, je ogromno in med seboj nimajo skoraj nič skupnega. Ena recimo pravi, da je nekoč črna mačka rešila otroka pred padcem z okenske police, zato naj bi jo Latvijci imeli za svojega angela varuha. "Občasno lahko na strehah hiš še vedno zagledamo črne mačke, kako varujejo latvijske družine in njihove otroke," denimo piše na skodelici, ki so jo prodajali tudi na letališču.
Sprehodili smo se tudi po znamenitem parku Bastejkalna ob reki Daugavi, ki je le ena izmed mnogih zelenih površin v mestu. Poleti, ko vse cveti, je Riga zagotovo prelepa, hkrati pa nudi številne možnosti za osvežitev.
Celotno mesto predstavlja nekakšen preplet modernega in tradicionalnega, vseeno pa lahko ponekod, predvsem v predmestju, začutimo ostanke iz sovjetskih časov, ki se jih domačini spominjajo s kepo v grlu. Nič čudnega – po paktu Molotov-Ribbentrop med ZSSR in Nemčijo (1939) je perspektivna država hitro začela toniti.
Sovjetska zveza je z deportacijo na tisoče Latvijcev v Sibirijo začela kmalu po tem, nato pa so to nesrečno baltsko državo okupirali še Nemci in v koncentracijskih taboriščih pobili veliko večino latvijskih Judov. Po zmagi zaveznikov se latvijska kalvarija še zdaleč ni končala – ponovno jih je zasedla Sovjetska zveza in nadaljevala s preganjanjem domačinov ter naseljevanjem Rusov. Delež Latvijcev je tako leta 1989 dosegal le polovico prebivalstva v državi.
Po osamosvojitvi leta 1990 in priznanju s strani Sovjetske zveze leto kasneje se je standard v državi vendarle začel ponovno dvigovati in malo za nami, 20. septembra 2003, so se Latvijci na referendumu odločili za pridružitev Evropski uniji.
Tudi obisk avtomobilskega muzeja pokaže podobno sliko. Vsi avtomobili v muzeju, ki so bili proizvedeni na območju Sovjetske zveze, imajo na vetrobranskem steklu nalepljen napis #StandWithUkraine (#StojimoZUkrajino).
Muzej z ogromno zbirko različnih vozil.
V Rigi živi kar tretjina celotnega prebivalstva, ki za gibanje po mestu večinoma uporablja precej razvit javni prevoz (avtobusi, tramvaji, trolejbusi), razvejana pa je tudi Boltova mreža prevozov, ki poleg klasičnih taksi storitev vključuje tudi izposojo avtomobilov, koles in skirojev – slednje ponujajo tudi v Sloveniji. Estonsko podjetje poleg tega opravlja tudi dejavnost dostave hrane na dom.
Naj vas ne preseneti, če voznik z vami celo pot ne bo spregovoril niti besede. Ljudje so povečini zadržani, vendar je prav mogoče razlog za navidezno hladnost znanje angleščine, ki, vsaj sodeč po naših izkušnjah, med prebivalci ni ravno samo po sebi umevno.
Ne pričakujte, da vas bodo prebivalci kar iz lepega miru ogovorili in tudi v lokalih ravno velikih pozdravov in nasmehov zaposlenih ne boste deležni, čeprav vas bodo postregli povsem korektno. Lačni in žejni vsekakor ne boste.
Tudi rajanje lahko v Rigi traja dolgo v noč – ogromno lokalov in barov je odprtih vsaj do 2. ure zjutraj, nekateri vztrajajo celo do četrte ure zjutraj. Dogajanje je pestro, v simpatičnih, tematsko obarvanih lokalih pa lahko prav vsakdo najde svojo "sceno". Cene pijače so primerljive s Slovenijo, zato je Latvija najbrž prava vaba za žejne Skandinavce, kjer je alkohol občutno dražji.
Sladkanje v lokalu Black Magic Riga.
Vsekakor pa za oddih v Rigi ne boste porabili celega premoženja, to velja tako za nastanitev kot tudi za hrano in logistiko. Konec aprila lani je airBaltic z ljubljanskega letališča vzpostavil poceni lete na svoje domače letališče v Rigi, od takrat Slovenijo in Latvijo povezuje dvakrat na teden.
Riga je bila srednjeveško središče, iz katerega so tevtonski videzi vodili križarske pohode proti baltskim poganom. Iz tega razloga ima katedrala širši pomen. Mnogo stvari je Baltom skupnih. Za sodobnega človeka imajo hiter internet. Imajo močno kmečko hrano, ki je… ...prikaži več včasih branila tudi pred mrazom, sedaj pa zaradi nje žganje bolje steče. Značajsko so Latvijci najbolj podobni Slovencem. Balti imajo radi naravo. V njej se Latvijci najraje rekreirajo, Estonci razmišljajo, Litovci pa navijajo glasbo.
Najcenejša je tajska,zato vlada predlaga,da se vsi penzionisti preselijo tja,ker s tako ubogo penzijo le tam lahko preživiš,pa še zdravstvo se bo oddahnilo od vas