Med najbolj prizadetimi so obale na jugu Italije, med drugim na Siciliji, v Apuliji, Kampaniji in Kalabriji. Nedavno je italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in geofiziko (OGS) s sedežem v Trstu opozoril domačine in turiste pred do 30 centimetrov dolgim morskim črvom. Kopalci naj se v primeru, da opazijo ognjenega črva, tega ne dotikajo in naj bodo pri vstopu v vodo previdnejši, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedala Michela D'Alessandro z OGS.
Hude nevarnosti za kopalce pisani ognjeni črv, ki spominja na stonogo, sicer ne predstavlja. Stik z belimi čopki in ščetinami je sicer zelo boleč, življenjsko nevaren pa je predvsem za alergike. V stiku z njim lahko kožo prodrejo ščetine, ki se pogosto zlomijo, zato jih je težko odstraniti. V teh ščetinah pa so strupeni izločki, ki povzročijo pekoč občutek, srbenje in otrplost. V redkih primerih povzročijo tudi omotico ali slabost.
Krive so visoke temperature
Pri OGS razmah ognjenega črva pripisujejo zvišanju temperatur v Sredozemlju v zadnjih letih. Čeprav je vrsta tam prisotna že več stoletij, jo od leta 2018 opažajo vse pogosteje. Njihovo širjenje se je še posebej močno povečalo v zadnjih dveh do treh letih po hudih vročinskih valovih. Njihovo širjenje poleti spodbujajo tudi drugi dejavniki, na primer pomanjkanje plenilcev.
V preteklih letih so ga opazili tudi na vzhodni obali Jadranskega morja, med drugim v morju ob otokih Korčula, Mljet in Brač. Letos pa so ga med drugim opazili v Črni gori.
Kot je za STA pojasnila znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo Valentina Pitacco, ognjeni črv ni tujerodna vrsta in je prisotna v Sredozemskem morju. Običajno živi južneje, a se po vsej verjetnosti zaradi globalnega segrevanja seli proti severu. Po dosedanjih podatkih pri nas ognjenega črva še ni, je zagotovila.
Ognjeni črvi (Hermodice carunculata) se pojavljajo na obali na trdem dnu, travnikih morske trave ali občasno v pesku, prisotni pa so tudi v morju. Med drugim se prehranjujejo z ribami in morskimi zvezdami. Sovražnikov nimajo, ob tem pa so sposobni samoregeneracije. Težave povzročajo zlasti ribičem, ki lahko najdejo velike množice črvov v svojih mrežah in na ribiškem orodju.
