The Guardian je objavil seznam najboljših počitniških destinacij v letu 2019 – Where to go on holiday in 2019 – the hotlist. V naboru najlepših destinacij za potovanja so izpostavili tudi novo 300 kilometrov dolgo krožno pohodniško pot v Julijcih.
“Razdeljena je na faze, ki obsegajo približno 29 kilometrov, prve poti se odpirajo v aprilu, označevanje pa bo potekalo celo poletje,” opisujejo v The Guardianu. Vsaka etapa se bo začela na železniški ali avtobusni postaji, kjer bo mogoče tudi kaj pojesti in popiti.
Pot okrog Julijskih Alp bo v osnovi potekala v smeri urinega kazalca in bo razdeljena na priporočljive etape. Dnevne etape bodo zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap možno prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače. Turizem Bohinj
Poetičen opis poti
"V prvinski naravi in njeni čudežni lepoti, krajinski in biotski raznovrstnosti, skritih in neznanih možnostih za meditacije ter mest z magično močjo, reke, jezera, slapovi, gozd, izjemna drevesa, pisano cvetje, skale nenavadnih oblik, do kulturnih, poselitvenih in zgodovinskih posebnosti," pot opisujejo pri Turizmu Bohinj.
V tem smislu imajo Julijske Alpe po njihovih navedbah bogato zakladnico neizkoriščenih možnosti: "Kjer je tako lepo, da zastane dih! Kjer vam dokažemo, da nismo pozabili in smo ohranili naravo tudi za vse vas, ki se boste v iskanje podali na pot v Julijske Alpe."
To je pot, ki vas vodi po robu, ki vam omogoča odkrivanje skritih naravnih posebnosti, ki jih ne najdete v nobenem turističnem letaku, da spoznavate zgodbe in legende, ki jih ne najdete v nobeni turistični ponudbi, da obsedite na številnih razglednih točkah in se zazrete v daljna obzorja, ki jih rišejo visoki vrhovi in barvite doline. Turizem Bohinj
Prvi del: Od Rateč do Mojstrane
Iz Turizma Bohinj so opisali tudi posamezne etape te nove 300 kilometrske poti. Pot se začne na državni meji med Slovenijo in Italijo v Ratečah, do koder bodo pohodniki z zadnje etape prispeli iz Bovca oziroma Loga pod Mangartom. Pot gre dalje skozi vaško jedro Rateč, mimo izvira Save Dolinke v Zelencih in pod pobočji Vitranca v Kranjsko Goro, kjer bo začetek prve etape poti.
Iz Kranjske Gore vodi pot po levem bregu Save Dolinke in se vzpne na slikovit in razgleden Srednji vrh. Od tam nazaj v dolino in od Belce naprej po desnem bregu Dolinke do Mojstrane, kjer se etapa zaključi.
Drugi del: Jesenice - Žirovnica - Radovjica - Bled
Iz Mojstrane se pot vije prek sončnih Karavank, Dovških Raven po gozdnih cestah vse do Plavških rovtov, od koder se spusti na Jesenice. Skozi muzejsko Staro Savo in pod Mežakljo pot vodi na Lipce in prek Dobravskega polja, v vasi pod Stolom. Vasi pod Stolom od Žirovnice do Rodin povezuje pot kulturne dediščine, ki jim pot okrog Julijskih Alp v dobršni meri sledi.
Z Rodin se povzpnemo na Svetega Petra nad Begunjami, ki nudi enega najlepših razgledov na Julijske Alpe z vzhoda, hkrati pa odpira pogled skoraj vse do Ljubljane. Nadalje pot vodi skozi vasi Begunje, Dvorsko vas, Gorico in Vrbnje do Radovljice, se spusti k Savi ter ob njenem levem bregu mimo sotočja obeh Sav – Bohinjke in Dolinke – pripelje na Šobec ter od tam na Bled.
Tretja etapa: Pokljuka - Ribčev Laz - Bohinjska Bistrica
Dalje gre pot ob severni obali jezera pod Blejskim gradom do železniške postaje Bled Jezero in od tam v Gorje. Tu se začne zahteven vzpon na Pokljuko, pot vstopi v Triglavski narodni park in vodi skozi naraven spomenik Pokljuška soteska čez planini Kranjska dolina in Zajavornik v vas Goreljek na Pokljuki.
Nato se pot spusti skozi slikovite vasi Gorjuše, Koprivnik, Jereko, Zgornje bohinjske doline skozi vasi (Češnjica, Srednja vas, Studor, Stara Fužina) do Ribčevega Laza, kjer začasno zapusti zaselke in vodi pod vznožje spodnjih bohinjskih gora in čez slikovito Dobravo vse do Bohinjske Bistrice.
V Bohinjski Bistrici se pot okrog Julijskih Alp počasi poslovi od Gorenjske. Vodi le še navkreber čez Nemški Rovt in naprej po gozdnih cestah in poteh vse do sedla Vrh Bače. S sedla se spusti v vas Bača, iz vasi pa mimo osamljene kmetije Kacempoh na Kalarsko brdo, kjer se križa s planinsko potjo za Črno prst. Udobnejša in hitrejša pot do te točke vodi tudi z vlakom skozi bohinjski predor v Podbrdo in navzgor po planinski poti.
Četrta etapa: Vrh Bače - Grahovo - Most na Soči
Skozi slikovite gorske vasi Kal, Stržišče, Znojile in vse do Oblok pot sledi trasi znanega maratona štirih občin. Iz Oblok se pot nadaljuje po stari cesti, ki nas v zložnem spustu povede na današnjo glavno cesto skozi Baško grapo. Po dobrem kilometru jo v vasi Koritnica zapustimo in se po klancu spustimo do reke Bače.
Iz Grahovega se pot ponovno vzpenja – sledimo starim razglednim potem do kmetije Ravence in naprej do vasi Temljine, spustimo se na Knežo, od tam pa sledimo kar stranski cesti proti Tolminu čez Hum do vasi Ljubinj. Malce pred vasjo poiščemo gozdno pot na levi, ki nas popelje na vrh Senice, imenitno razgledišče na Sočo, okoliške gore in dolino. Še zadnji izraziti spust na primorski strani zaključimo na Mostu na Soči.
Peta etapa: Tolmin - Kobarid - Bovec
Od Mosta na Soči pa vse do Bovca naše potovanje okoli Julijskih Alp nadaljujemo ob reki Soči. Najprej po urejeni sprehajalni poti ob jezeru do Tolmina, nato izmenično po poljskih poteh in stranski cesti »na sončni strani«, kot pravijo domačini, do Kobarida, kjer pri odcepu poti za znameniti slap Kozjak. Ker je le par minut stran, si ga je vredno ogledati. Nato lovimo stezo, ki nas mimo vasi Trnovo, Srpenica in Žaga, vse so na nasprotnem bregu, popelje vse do Loga Čezsoškega. Tu ponovno stopimo na asfaltirano stransko cestico, ki ji mimo slapu Boka sledimo v Čezsočo in naprej v Bovec.
Šesta etapa: Log pod Mangartom - Predel - Rajbelj - Rateče
V Bovcu poiščemo zgodovinsko pot, ki nas mimo trdnjave Kluže in naprej ob reki Koritnici vodi v Log pod Mangartom, postavljen pod mogočne alpske zidove Mangarta, Jalovca in Loške stene. Iz Loga nas za Pokljuko in Bačarskim sedlom čaka tretji največji vzpon na našem krogu, čez prelaz Predel. Takoj za mostom na koncu vasi poiščemo stezo, ki nas popelje med slikovite slapove v soteski Predilnice in ji sledimo vse do prelaza.
Na italijansko stran nadaljujemo po cesti, ki pa jo že na tretjem ovinku zapustimo in nadaljujemo kar naravnost naprej po stari poti v rudarski Rajbelj. Na vroč poletni dan se je vredno spustiti tudi do jezera pod prelazom in zaplavati. Iz Rajblja nadaljujemo najprej po nasipih rudniške jalovine in nato nekaj km po cesti. Malo pred koncem doline prečkamo most čez reko in nadaljujemo po poljskih poteh do kolesarsko pohodniške steze, ki povezuje Trbiž in Kranjsko Goro. V Ratečah se ponovno vrnemo na slovensko stran, so zaključili na Turizmu Bohinj.
anja.scuka@zurnal24.si
