Popotnik
3920 ogledov

Na Brniku razveseljujejo nove povezave

Tivat Profimedia
Na ljubljanskem letališču vse več prometa, vzpostavljena tudi povezava s Črno goro ...

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ob začetku poletne turistične sezone dnevno beležijo od 2000 do 2500 potnikov. Na letališče se tako po mesecih zatišja vrača potniški vrvež, veseli pa so vsake nove letalske povezave. Med najnovejšimi je povezava s črnogorskim Tivatom, ki dosega dobro zasedenost.

Kot je ob vzpostavitvi letalske povezave med Ljubljano in Tivatom danes povedal izvršni direktor podjetja Air Montenegro Predrag Todorović, je povezava s Slovenijo med prvimi, ki jo je novi črnogorski nacionalni letalski prevoznik vzpostavil. 10. junija so začeli z leti v Beograd, takoj zatem pa so mreži povezav dodali Ljubljano.

Slovenija je za Črno goro pomembno tržišče, je povedal Todorović, ki upa, da bodo letos vzpostavljeni leti začetek dolgoročnega sodelovanja. Tega se nadeja tudi vodja letaliških storitev v Fraportu Slovenija Janez Krašnja, ki je vesel ponovne vzpostavitve redne letalske linije s Črno goro. Še zlasti, ker v mreži letov iz Ljubljane primanjkuje povezav proti jugu.

Tivat | Avtor: Profimedia Profimedia

Tivat je sicer sedaj prvič v sistemu rednih letov z ljubljanskega letališča, kjer je bila doslej med črnogorskimi destinacijami le Podgorica. Tivat naj bi privabil zlasti počitnikarje, septembra pa bo povezavo s Tivatom predvidoma nadomestila povezava s Podgorico.

Redno povezavo med Tivatom in Ljubljano so vzpostavili pred desetimi dnevi. Trenutno ponujajo tedensko tri lete, kar omogoča različno dolga poslovna in še zlasti turistična potovanja. Kot je navedel Todorović, ima Črna gora trenutno zelo ugodno epidemiološko situacijo in je odprta za goste iz Slovenije. "Za Črno goro ni potrebna nobena papirologija, samo dobra volja," je poudaril.

Takšne odločitve pomenijo velik udarec

Precej drugačna je situacija za potnike na nekaterih drugih letalskih linijah. Predvsem dopustnike iz Egipta in Tunizije je pred nekaj dnevi vznejevoljila odločitev slovenske vlade, da morajo zaradi porasta okužb z delta različico novega koronavirusa vsi potniki iz držav s temno rdečega seznama, med katere spadata tudi Velika Britanija in Irska, v karanteno.

Kot je izpostavil Krašnja, takšne odločitve, ki zmanjšujejo hitrost vračanja letalskih prevoznikov in potnikov, za letališče v času okrevanja pomenijo velik udarec. Zaenkrat zaradi odločitve vlade iz prejšnjega tedna sicer ne beležijo večjih odpovedi potnikov. Ker se napoveduje, da bi ta ukrep vlada lahko še ta teden omilila, pa se Krašnja tudi nadeja, da večjih posledic za letalski promet ne bo.

"Upamo, da v prihodnje takšnih ovir ne bo več in da bodo lahko v našo državo potniki vstopali tako kot v druge države v regiji," je dejal Krašnja. "Manj kot bo ovir, več bo povpraševanja in več bo destinacij z našega letališča," je navedel.

S čarterskim prometom so sicer na brniškem letališču letošnje poletje zelo zadovoljni. "Turistične agencije so se zelo dobro pripravile na vse epidemiološke ovire in dobro sodelujejo tudi z ministrstvom za zunanje zadeve, tako da so čarterji precej polni," je povedal Krašnja. Trenutno je v čarterski ponudbi pet držav in 20 destinacij.

Poleg tega so trenutno z Brnika vzpostavljeni redni leti na 11 destinacij, v prihodnjih mesecih naj bi se jim jih pridružilo še šest. "Če ne bi bilo bistvenih sprememb v epidemiološki sliki, bi imeli še v letošnjem poletju 17 rednih linij, kar je za prvo leto okrevanja kar lep dosežek," je ocenil Krašnja. Kot je pojasnil, število potnikov seveda še ne bo takšno kot pred pandemijo, računa pa, da bo bistveno višje kot lani.

Trenutno je dnevno na brniškem letališču med 2000 in 2500 potnikov. "Letališki vrvež se vrača," je zadovoljna vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija Brigita Zorec. Kot je pojasnila, je sicer potnikov še vedno le približno tretjina njihovega števila na nek povprečen dan pred pandemijo, vendar pa gre vseeno za precejšen porast v primerjavi s prvimi meseci leta.

V Fraportu Slovenija se ob tem bojijo, kaj bosta prinesli jesen in zima. "Turizem in letalsko prevozništvo sta praktično največji žrtvi pandemije in srčno upamo, da ne bo še četrtega vala, ki bi nam spet spodnesel ta promet, ki se v zadnjem času vrača," je dejal Krašnja.