Kot pojasnjujejo na Arsu, je na slovenskih rekah, jezerih in morju kopanju namenjenih 48 odsekov kopalnih voda, kjer se že sicer kopalci zbirajo v večjem številu in ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda.
Na teh odsekih v času kopalne sezone na 14 dni spremljajo tudi kakovost vode in sicer na morju od začetka junija do sredine septembra, na celinskih vodah pa od sredine junija do konca avgusta.
Zgovorne terenske meritve
Kot pojasnjujejo pri Arsu, vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja: "V odvzetih vzorcih vode se v mikrobiološkem laboratoriju ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)."
Ob koncu kopalne sezone pa so podatki o stanju 47 kopalnih voda posredovani Evropski komisiji oziroma Evropski okoljski agenciji za pripravo poročila o stanju kopalnih voda Evrope.
Dodajajo, da pri sprotnem obveščanju javnosti pomaga interaktivna karta kopalnih voda, primerna tudi za uporabo na mobilnih telefonih, s pomočjo katere uporabnik na enostaven način izve kakšna je kakovost in temperatura vode. Zemljevid je dostopen TUKAJ. "Informacije o stanju kopalnih voda so kopalcem na voljo tudi na informacijskih tablah na kopališčih in kopalnih območjih," dodajajo.
Večina vod je ustreznih kakovosti
O kakovosti naših kopalnih voda smo spregovorili tudi z mag. Matejo Poje, ki se s kakovostjo kopalnih voda pri Arsu ukvarja vse od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU. Takrat je bila namreč v naš pravni red prenesena zakonodaja, ki je bila v EU sprejeta že leta 1976 in od takrat dalje tudi v veljavi.
“Tako je ARSO v spremljanje kopalnih voda vključen od leta 2004 dalje, pred tem pa je spremljanje kakovosti vode na okoli 18 naravnih kopališčih zahtevala jugoslovanska oziroma slovenska zakonodaja. Ostala mesta, kjer so se ljudje kopali, pa so bila občasno pod kontrolo takratnih zavodov za zdravstveno varstvo," nam je pojasnila.
Naše vode je opisala kot vode dobre mikrobiološke kakovosti, prvič pa je bila na osnovi podatkov 2018-2021 lani določena slaba kopalna voda na Kolpi Primostek. "Stanje vode na reki je posredno odraz urejenosti zaledja s komunalno infrastrukturo in ta se zadnja leta dograjuje, ureja. Je pa dejstvo, da je poleti pritisk turistov na obalo in mesta ob vodah, na primer Kolpo, večje, ta je bil še posebej očiten zadnji dve leti kovidne situacije, povezane tudi z zaprtjem mej," pravi mag. Mateja Poje.
Mateja Poje, strokovnjakinja za kopalne vode.
V kratkem posodobitev
Kot nam je zaupala mag. Mateja Poje, se pripravlja posodobitev kopalne direktive na EU nivoju, pri čemer so želje držav članic različne, vse pa povezane z denarjem. Pojasnjuje, da ene države članice zagovarjajo bolj pogosto spremljanje kakovosti vode za zanesljivejšo oceno, druge države še nekatere dodatne mikrobiološke parametre, pa modeliranje stanja oziroma predhodno napovedovanje ...
"Idej je kar nekaj, dogovor na koncu pa kompromis. Kakorkoli, monitoring ne sme biti samemu sebi namen, saj so rezultati le odraz trenutnega stanja, slediti mora izvedba ukrepov za izboljšanje. Kaj vse še dodati da zaščititi zdravje ljudi je področje NIJZ, tudi oni spremljajo spremembe direktive. Po drugih EU državah se seznami kopalnih voda dopolnjujejo in spreminjajo, kar pa ni praksa pri nas," pravi.
Lani zadostni, letos pa ...
Na Arsu v letnem poročilu o kakovosti voda za leto 2021 pojasnjujejo, da so tudi v letu 2021 kopalne vode v Sloveniji ustrezne kakovosti, razen na KO Kolpa Primostek.
Večinoma so kopalne vode odlične in dobre (83,5% vseh kopalnih voda), zadostni sta dve. Zaradi onesnaženja v letu 2019 je na osnovi štiriletnega niza podatkov kot zadostno še vedno razvrščeno kopališče Žusterna, od lani tudi kopališče v Žužemberku: "Občini Koper in Žužemberk skupaj s komunalnima podjetjema in drugimi pristojnimi institucijam že pripravljata trajnejše ukrepe za izboljšanje stanja. V letu 2021 je na podlagi zadnjega štiriletnega niza podatkov kot slabo prvič razvrščeno kopalno območje Kolpa Primostek. Na podlagi zakonodaje pristojni organ pripravlja Seznam ukrepov za izboljšanje stanja, ki bo potrjen s strani Vlade RS."
Če preverimo podatke letošnjih analiz na zemljevidu, nas čaka neprijetno presenečenje. Za kopališče Žusterna piše, da je vzorec skladen, zadnji datum vzorčenja je 7. junij, merilno mesto je otroški bazen (zunaj, levo). Še vedno pa nas pri tem merilnem mestu čaka rdeče opozorilo: »Ne kopajte se v iztoku hudournika Žusterna! Možnost onesnaženja.«
Preverili smo tudi lani zadostno kopališče Žužemberk (Kopalno območje Krka). Vzorec je bil odvzet 2. junija in je pri merilnem mestu Kopališče Loka skladen.
Kopanje pa kot že zgoraj omenjeno, tudi na zemljevidu odsvetujejo na kopalnem območju Kolpa, Primostek. Tu je kot rečeno razvrstitev vode po kakovosti v razred slabo.
Za lastno varnost lahko naredimo največ sami
"Ljudje se morajo zavedati, da naj odločitev, kje se bodo kopali, temelji na tehtni in zdravi presoji, ter da za lastno varnost lahko največ storijo sami," opozarja mag. Mateja Poje.
Objava priporočil, napotkov, navodil, podatkov o stanju po njenih besedah ni smiselna, če jih ne upoštevamo: "Prav tako pa ne morejo predvideti vseh nevarnih situacij, ki se jim z zdravo presojo lahko izognemo."
