Pred 20. leti je prihodnost spixov makavov izgledala precej turobna. Zadnja ptica te čudovite vrste je izginila iz divjine, ostalo je samo še nekaj ducat ptic v ujetništvu, piše The Guardian.
Sedaj se je njihova prihodnost obrnila, zahvaljujoč mednarodnem reševalnemu projektu. Spixov makav, čudovita ptica s sivimi glavami in živo modrim perjem, sedaj svobodno širi svoja krila nad Brazilijo. Kasneje to leto želijo okoljevarstveniki spustiti še več ptic v divjino, v upanju, da se bodo ptice spomladi pričele pariti.
Sam potek projekta je zelo dober, saj so vse ptice, ki so bile izpuščene v divjino, preživele. Popolnoma so se prilagodile svojemu novemu življenju in se združile v jato. Še vedno se zadržujejo blizu kraja izpusta, vendar že poskušajo lokalno vegetacijo, za kar znanstveniki trdijo, da je dober znak.
Turobna zgodba te čudovite živali
Spixov makav je poimenovan po nemškemu biologu Johannu Baptistu Ritter von Spixu, ki je prvi ujel primerek leta 1819. V 19. stoletju je zgodba ptice postala turobna, saj je postala žrtev dvojne okoljevarstvene nesreče.
V času kmetijskega razvoja v Južni Ameriki, so papige bivale v območju grmičevja in trnovega gozda, ki je poznan pod imenom Caatinga, v severovzhodni Braziliji. Zaradi koz in ostalega goveda je bilo območje erodirano, kar je posledično vplivalo na strm padec števila papig.
Vendar se njihova žalostna zgodba ne konča tam. Zaradi ogroženega statusa so zbiratelji mrzlično pričeli zbirati papige, saj so postale zelo redke.
Stvari so se začele obračati v njihov prid, ko je leta 2011 izšel animiran film z naslovom Rio, ki pripoveduje zgodbo o Bluju, samčku vrste spixov makav, ki je odpeljan v Rio de Janeiro z razlogom, da se pari s samičko svobodnega duha, Jewel. Filma Rio in Rio 2 sta svetovni populaciji pokazala, kakšna nevarnost preti tej čudoviti vrsti.
Tudi center za razmnoževanje
Leta 2018 je brazilski predsednik Michel Temer podpisal sklep o ustanovitvi zavetišča za divje makave v severovzhodni državi Bahia. Prav tako so bili po celem svetu ustanovljeni centri za razmnoževanje, v katerih so uporabili papige iz zasebnih zbirk.
Zaradi moderne genetike je bilo reševanje papig uspešno, saj lahko pri majhnem številu živali hitro pride do homogamije. Zaradi novih in razvitih tehnik, so lahko rejci zelo previdno parili ptice, pri čemer so uporabljali tudi umetno oplojevanje.
Z njihovo pomočjo se je v ujetništvu skotilo nekaj sto spix makavov, osem od njih je bilo junija izpuščenih v Bahii. Vendar v svobodo niso odleteli sami, družbo jim je delalo osem modrokrilih ar, ki so bile izpuščene 11. junija.
Zaradi ujetništva makavi nimajo tako izurjenega nagona po preživetju kot v divjini. Izpust z arami jim zato omogoča, da se od njih naučijo najti hrano in paziti na plenilce.
Vsaka ptica ima radijski oddajnik, ki je pod stalnim nadzorom. Za december pa okoljevarstveniki načrtujejo ponoven izpust 12 spixovih makavov. V tistem času bodo vse ptice primerne za parjenje, okoljevarstveniki pa bodo poskrbeli, da bodo imele na voljo več umetnih in naravnih prostorov za gnezdenje. Tako hočejo spodbuditi naravno parjenje in ustanoviti različne teritorije za razmnoževanje v tem območju.
