S Festivalom vrtnic se je konec aprila začel prvi iz niza festivalov festivalskega leta kulture v Novi Gorici. Kot smo pisali, sam program vseh trinajstih festivalov odraža vrelec kulturnega dogajanja v urbanem središču Vipavske doline, bogato festivalsko ponudbo in ambicije Nove Gorice v sodelovanju z Gorico po pridobitvi naslova Evropska prestolnica kulture 2025.
Festival vrtnic se bo odvijal vse do konca maja. Na njem bodo v ospredju razstave, predavanja, strokovni ogledi, rožna tržnica, degustacije in koncerti
Festivalska ponudba se nadaljuje s Festivalom mladinske kulture VIZIJE med 17. in 19. majem, Šempas bo skupaj z Novo Gorico med 29. in 30. majem ter 1. in 8. junijem zaživel s Festivalom sodobnih in intermedijskih praks R.O.R., med 31. majem in 8. junijem pa bo Nova Gorica v znamenju MESTA KNJIGE.
Osmega junija se bodo v vasi Tabor začeli GLASBENI VEČERI TABOR, 25. junija pa se v Novi Gorici začenja Mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO19. Drugega julija prihaja na koncertni oder mednarodni festival uličnega gledališča ANA DESETNICA, julij in avgust pa bo zaznamoval mednarodno zastavljeni program festivala GLASBE SVETA.
Festival FLORES MUSICAE bo med 19. in 22. septembrom, Filmski festival POKLON VIZIJI bo med 13. in 16. oktobrom. Sledi Festival OKTOBER JAZZ, ki se bo odvijal med 23. in 26. oktobrom, med 12. in 17. novembrom pa se bodo obiskovalci lahko prepustili Glasbenemu festivalu HARMONIKADA. Festivalsko dogajanje med 15. in 23. novembrom zaključuje Festival sodobnih umetniških praks PIXXELPOINT. Več v spodnjem prispevku.
Ob samem začetku festivalskega dogajanja smo se pogovarjali z vodjo kabineta župana Mestne občine Nova Gorica Gorazdom Božičem, ki nam je zaupal tudi njegov izbor dogodkov.
Kaj je rdeča nit vseh trinajstih festivalov?
Vsi festivali so domači, kar pomeni, da gre pri vseh za produkcijo novogoriških kulturnih ustvarjalcev. Vsi festivali so tudi že uveljavljeni na ravni države in hkrati prepoznani tudi prek meja, vsi imajo za sabo tudi mednarodno udeležbo … Sodelujoči na festivalih so praktično s celega sveta.
Že od samega začetka je bil to tudi naš cilj, in sicer da poudarimo tiste festivale, ki si želijo nekaj več in ki so že dosegli nekaj več. Tukaj pa jih pokažemo tudi z vidika naše kandidature za Evropsko prestolnico kulture, kjer je včasih videti, kot da smo nekako pozabljeni od sveta in boga (smeh). Ampak to ne drži, ko vidiš, kakšna je produkcija in koliko se v resnici tu dogaja.
Zakaj se je Nova Gorica odločila za kandidaturo?
Predvsem zato, da naredi preboj pri dojemanju kulture. Realno gledano Nova Gorica sama brez Gorice, v primerjavi s konkurenti, ne bi imela veliko možnosti za osvojitev naslova Evropske prestolnice kulture.
Imamo pa edinstven položaj na svetu. Imamo namreč Gorico (pokaže na Gorico na italijanski strani), niti ne na dvorišču, ampak kar v dnevni sobi. In prav zato se zdi številnim nekaj čisto normalnega, da sodelujejo in delajo skupaj s sosedom oziroma s cimrom. Kljub vsem razlikam, kljub vsem kulturnim in ideološkim razlikam, smo tukaj. Od vedno smo na tem istem mestu, kar moramo poudarjati. Zato se nam zdi Evropska prestolnica kulture pravi povod, da poskušamo narediti somestje dveh mest … Tega našega mladega mesta in tega (smeh), recimo mu starega mesta.
Kaj bi za občino in občane pomenilo, če bi Nova Gorica res osvojila ta naziv?
Pomenilo bi opomnik, da to potrebujemo in hkrati dokaz, da imamo dobro zastavljeno vizijo za prihodnost. Velikokrat se nam v tem mehurčku, kjer živimo, zazdi, da je vse lepo in prav, čeprav serijsko kritiziramo in ‘šimfamo’. Ko pa pogledaš stvari od zunaj, vidiš, da imamo ogromno stvari, s katerimi se ne znamo pohvaliti. Za te stvari nihče ne ve.
Z nazivom Evropska prestolnica kulture pa bi cela Evropa in svet vedela za nas: za to, kaj imamo, kaj se pri nas dogaja in kaj lahko ponudimo svetu. Statistike Evropskih prestolnic kulture kažejo na velik porast zanimanja za ta mesta. Tako prek turizma, kot prek same produkcije, želje ustvarjalnih ljudi, da se selijo v ta mesta.
Malo bolj lokalno gledano pa naziv pomeni predvsem težnjo k ureditvi odnosov med kulturnimi ustvarjalci, institucijami, nevladniki in občino oziroma občinama. Tu smo si zadali tri cilje. Prvi je ureditev osnovnih birokratskih nastavkov, to so urejeni odloki za sofinanciranja projektov in programov. Lokalni program za kulturo, kot je strateški dokument do 2025. Se pravi, kaj želimo in kako želimo to razvijati na področju kulture.
Drugi je medmestni oziroma “Crossborder Cultural Strategy”, se pravi usklajen medmestni program med Novo Gorico in Gorico. Vse to moramo narediti že sedaj, da Evropski komisiji pokažemo, da mislimo resno. Te pogoje bomo morali izpolnjevati, sicer nas bodo avtomatsko izločili iz “tekmovanja".
Tretja stvar, ki smo si jo zastavili, je en kulturni prostor, kjer se od spodaj gor tako ali tako stvari že dogajajo. Ustvarjalci se med sabo že povezujejo, že delajo skupaj. Medtem se z institucionalne smeri, tako politične kot na nivoju kulturnih institucij, to dogaja bolj počasi. In sedaj želimo to izenačiti.
V praksi to pomeni, da bo neki Novogoričan vedel, kaj se dogaja v Gorici, in bo šel pogledat tja. In obratno tudi na drugi strani, strani stare Gorice. Tako ne bosta imela predsodkov, obiskala bosta dogodek, ker bosta informirana.
Zdaj nista. Komaj veš, kaj se dogaja tu pri nas, kaj šele v Gorici. Še vedno nimamo skupnega portala vseh dogodkov in dogajanja po vseh možnih kulturnih sferah znotraj obeh mest. Vzpostavitev takega portala je prioriteta že letošnjega leta. Zato smo letos to festivalsko leto kulture namenili našim festivalom in veliko vložili tudi v promocijo v Gorico. Da smo prisotni tudi tam, da bodo hodili tudi Goričani k nam. Seveda so tu ovire, kot sta jezik ali logistika, ampak tudi na teh področjih že delamo in razmišljamo, kako bi to rešili. Nekaj projektov se že izvaja, ampak za vse to potrebujemo nekaj časa in mislim, da počasi bo. Prvi korak je že omenjeno festivalsko mesto, kjer smo nakazali, da si to kot občina želimo. Da poskušamo združevati. Če dajemo ta signal mi, upam, da bodo ljudje to zaznali. Počasi, a vztrajno.
Katere dni si boste vi osebno vzeli čas, da boste obiskali dogodke na festivalih?
Sam se bil od nekdaj navdušen nad glasbo … Neki “peaki” (izbor, op. a.) teh dogodkov so, na primer, koncert Evana Parkerja v sklopu SAXGO19, v sklopu Glasba sveta sta dva napovedana koncerta Buena Vista Social Cluba, tu v Novi Gorici pa bodo tudi Kamasi Washington. Z velikim zanimanjem si bom ogledal tudi Baročni butični festival Flores Musicae v septembru. Pixxelpoint obiščem vsako leto … Velikokrat si šel na kakšno prireditev in nisi niti vedel, da so bile v sklopu določenih festivalov.
Kaj pa za širšo javnost? Ste velik ljubitelj glasbe … Kaj bi si skoraj morali vsi ogledati?
Mislim, da ima vsak festival vsaj en tak “peak” dogodek. Tudi Mesto knjige ima, na primer, super dogajanje na Bevkovem trgu, tudi kot priložnost, da si kupite knjigo … Če ne drugega, lahko tam prisluhneš avtorjem in imaš nek drug vpogled v sceno. Za koncerte ne bom niti zgubljal besed.
Pa festival vizije za promocijo kina in predvsem filma … Tudi za tega bi predlagal ljudem, da si vzamejo čas in gredo. Ker v bistvu se sploh ne zavedamo, da imamo tu v Novi Gorici veliko avtorjev na filmskem področju, ki so od tukaj in ustvarjajo po svetu, pa so doma premalo poznani. Vsak bo našel kaj zase.
Festivali so se začeli konec aprila in se končajo sredi novembra. Tudi tisti, ki jim kultura ni blizu, bodo gotovo našli kaj zase. Če ne drugega, je festival Harmonikada. To na prvo žogo zveni kot festival narodno zabavne glasbe, v resnici pa vidiš, da se lahko s harmoniko dogaja marsikaj … Tudi klasična glasba. Tisti, ki bodo pričakovali »govejo« glasbo, bodo malo razočarani. Se bo pa našlo tudi to … infiltrirano (smeh).
Vsi ti festivali so že utečeni … Se vseeno obetajo kakšne novosti?
Da. Glavna novost je poudarek na kakovosti. Festivali so utečeni in so večinoma plod truda. Polovica je institucionalnih, na primer produkcija Kulturnega doma, SNG-ja … Njihovo poslanstvo je, da ustvarjajo tudi take festivale. In res dobro delajo. SAXGO je na primer zdaj prisoten že 19 let in ima najdaljšo tradicijo teh festivalov. Ostala polovica festivalov pa prihaja od nevladnikov, se pravi društev in privatnih zavodov, ki živijo za te festivale. To je njihov vir preživetja in tudi njihovo poslanstvo, da ustvarjajo. Včasih so se večinoma počutili nepodprti s strani občine, zato smo letos prek festivalskega mesta povečali finančna sredstva, da lahko izpeljejo stvari res profesionalno. Ne samo po načinu, kar so že počeli, ampak tudi po kakovosti programa. Ta je res dve ali tri stopničke višja, kot je bila. Novost je tudi obvezno sodelovanje z Gorico.
Na ta način so že nastale nove povezave med velikimi festivali. Festival knjige se je, na primer, združil s festivalom E-storia, ki je literarno zgodovinski festival v Gorici. Skupaj bodo imeli dva dogodka na Trgu Evrope, na bodočemu centru somestja. Podobno so naredili na Festivalu Glasbe sveta, kjer so se združili z organizacijo Contro tempo, plod tega pa bodo tudi koncerti. To so novosti, za katere sem vesel, da so se zgodile in nakazujejo, kam želimo iti v prihodnosti.
Novost je tudi ta, da se vse te festivale oglašuje pod eno znamko, znamko festivalskega mesta kulture, pa tudi promocije izven Nove Gorice je več.
