Na ta način bi Hrvati želeli zaračunavati plaže

Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je pripravilo osnutek zakona, sicer še neznan javnosti, a je nanj prejšnji teden prvo opozorilo združenje Pokret otoka, saj naj bi omogočal omejevanje splošne rabe pomorskega dobra, njegovo ograjevanje in celo morebitno zaračunavanje dostopa do plaž. 

V odprtem pismu hrvaškemu predsedniku vlade Andreju Plenkoviću, resornemu ministru Olegu Butkoviću in državnemu sekretarju Josipu Bilaverju je združenje, ki je sicer vključeno v proces sprejemanja novega zakona, opozorilo na več pomanjkljivosti. ''Ocenjujemo, da so deli predlaganega zakona nedopustni in v popolnem nasprotju z vsem, kar smo vsa ta leta zagovarjali in sporočali ter poudarjali pomen zaščite našega največjega družbenega, turističnega in gospodarskega potenciala - pomorske dobrine, ki zgodovinsko in kulturno predstavlja izjemno pomemben vir za vse naše občane in obiskovalce,'' piše v pismu.

Predsednica združenja Pokret otoka otokov in županijska svetnica Splitsko-dalmatinske županije Maja Jurišić je izdala, da predviden osnutek prinaša več novosti. ''Na kar smo začeli opozarjati že na začetku in kar se nam zdi najpomembnejše za razpravo, torej zapis v samem predlogu zakona, je stavek, ki pravi, da se lahko splošna raba pomorskega dobra omeji in izjemoma izključi,''.je dejala za portal Index.

V členu, ki opredeljuje morske plaže, je namreč določeno, da morajo načrti upravljanja enot lokalne samouprave za morsko dobro, torej samouprave, ki sprejmejo načrt upravljanja morskega dobra, izrecno opredeliti, katere so javne plaže in katere so tiste, na katerih je delno ali v celoti omejena javna raba.

Omejitev pomorskega dobra doslej izjema, ne pravilo

Omejitev pomorskega dobra je sicer izjema, a Jurišić dodaja, da te postavke v obstoječem predlogu zakona ni. ''Delno ali popolno omejitev rabe določenih delov pomorskega dobra že opredeljuje veljavna ureditev, ki se je uporabljala le za izjemne situacije,'' je pojasnila predsednica združenja in dodala, da Hrvaška ni Italija in Grčija, kjer je so povsem javne plaže velikokrat bolj izjeme kot pravilo, saj so plaže večinoma koncesionirane. 

''Čeprav je dostop do morja zagotovljen z zakonom, je ta v praksi je ograjena. V celoti ali delno omejena je tudi uporaba ležalnikov in drugih objektov,'' je povedala.

epa

V Združenju trdijo, da razumejo potrebo po gospodarski rabi pomorskega dobra, a brez izključevanja. Kot primer dobre prakse je Jurišić izpostavila odlok o gospodarski rabi pomorskega dobra Splitsko-dalmatinske županije, ki določa, da se lahko 30 odstotkov koncesijskih površin uporablja za najem ležalnikov in senčnikov, preostalih 70 odstotkov pa je namenjeno javni rabi. Vzpostavljen je tudi sistem nadzora koncesionarjev. 

Ministrstvo: zakon ne olajšuje ograjevanja plaž

Resorno ministrstvo je v sporočilu za javnost navedlo, da je osnutek še v pripravi, a so zatrdili, da nov zakon ne bo olajšal ograjevanja in zaračunavanja vstopa na plažo. 

''Nasprotno, zakon, ki je v pripravi, bo jasneje in podrobneje predpisal postopke in obveznosti koncesionarjev ter posledice za kršitve. Prav tako bodo vse enote lokalne samouprave, na območju katerih je pomorsko dobro, zavezane, da ga varujejo in izboljšujejo, z načrti urejajo vrste plaž v skladu s svojimi potrebami ter s pomorskim dobrom upravljajo na transparenten način," so navedli na ministrstvu.

Jurišić se je na to sporočilo že kritično odzvala. ''Najlažje je reči, da smo si kaj narobe razlagali ali da nismo razumeli, medtem ko izrecno v 11. in 46. členu piše, da je uporaba pomorskega dobra omejena in da je dodeljena enotam lokalne in regionalne samouprave, ki same določijo, katere plaže bodo javne in katere bodo delno ali v celoti omejene za javno uporabo,'' je še dodala za Index.

dezurni@styria-media.si