S tradicionalno nedeljsko povorko narodnih noš in zabavo na glavnem odru so se v nedeljo zaključili 48. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Na razstavi "Le kam sodi ta obleka" smo ugotovili, s čim so se bogataši nekoč radi ponašali ...
Ceniti tisto, kar je naše
Po ulicah srednjeveškega mesta Kamnik se je sprehodilo okoli 1.900 konjenikov, skupin in posameznikov odetih v narodne noše. Obiskovalci povorke, zbralo se jih je več tisoč, so poleg slovenskih lahko opazovali tudi noše iz BiH, Ukrajine, Črne gore, Cipra in Lužiških Srbov. Navdušili pa so tudi starodobni kolesarji, pastirji iz Velike planine ter ljubitelji kraških ovčarjev.
Slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je v svojem slavnostnem govoru pred povorko izpostavil, da Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine poveličujejo slovensko tradicijo, kulturo in dediščino, saj je narod, ki ne spoštuje svoje kulture in dediščine, obsojen na propad: "Zato se je slovenski narod ohranil skozi vsa stoletja, ker je znal ceniti tisto, kar je njegovo. Tudi danes v 21. stoletju to ne sme biti zastarelo, ampak moramo še naprej ohranjati našo dediščino, kajti to je tisto, česar nam nihče ne more vzeti. Vsak drugi konec tedna v septembru se Kamnik spremeni v prestolnico kulturne dediščine in oblačil, nam prikazuje, kako so nekoč živeli in nas opominja za naprej."
Ves čas festivala je potekal tudi sejem domače in umetnostne obrti ter sejemska prodaja. Oblačilno dediščino pa so obiskovalci lahko spoznali tudi na štirih spremljajočih razstavah. Od teh bo razstava Zakladi hrvaške oblačilne in nesnovne dediščine v Galeriji Miha Maleš odprta še vse do 20. septembra. Nekaj oblek si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Bolj erotično kot sama golota
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so postale tipičen vseslovenski dogodek, ki je namenjen čisto celi družini. Na njem lahko čez dan spoznavamo del naše kulture in običaje naših prednikov, zvečer pa so razveselili še znani slovenski izvajali s koncerti.
Spodnje perilo je po njenih besedah veljalo za oblačilni kos, ki mora biti skrit očem. Ko so prali spodnje perilo, so ga tako sušili v skritih kotičkih, da jih nihče ni videl. Etnologi menijo, da je spodnje perilo tedaj veljalo za bolj erotično kot sama golota. Kasneje pa so po njenih besedah ljudje počasi to sprejeli.
Pokazala nam je tudi spodnje ženske hlače z razporkom. Ko so opravljale malo potrebo, jim jih tako ni bilo treba sleči. Tedaj ženske po njenih besedah niso nosile zaščite ob menstruaciji: "Tako da jim je teklo kar po nogah. Lahko pa so nosile ta spodnja krila in so si potem s tistim malce obrisale noge. Boge so bile."
Prvo spodnje perilo so si šivali sami doma, po njenih besedah so si punce šivale spodnje perilo tudi za balo. Sicer pa so na začetku šivale predvsem nune in učiteljice. Spodnje perilo kot ga vidite na spodnji fotografiji, so Slovenke in Slovenci nosili tudi še po drugi svetovni vojni.
Ponašali so se z oblekami
Na razstavi "Le kam sodi ta obleka" nas je najbolj fascinirala tako imenovana avba izdelana iz medenine (pokrivalo na glavi lutke na spodnji fotografiji). "Mene fascinira takšen original. Ljudje so navdušeni, kako je bilo mogoče sploh tako na drobno izdelati takšno avbo. Vse to je ročno narejeno," nam je pojasnila avtorica razstave Andreja Stržinar. Ko smo jo vprašali, koliko časa je oseba delala takšno avbo, je dejala, da je bilo najbrž to življenjsko delo: "To je trajalo več let. Včasih so obstajale prav zalte vezilje, ki so izdelovale takšne izdelke. Pogosto so bile to nune."
Takšna avba je imela po njenih navedbah včasih zelo visoko vrednost, privoščili so si jih res lahko le najbogatejši: "Morda bi jo po ceni lahko primerjali z današnjimi zelo dragimi avtomobili. Včasih so se ponašali z oblekami, s srebrnimi gumbi, s čevlji ... Danes se z dragimi avtomobili." Andreja Stržinar sicer že leta izdeluje kostume za folklorne skupine in posameznike, zato še toliko bolj razume, koliko truda in potrpežljivosti so nekoč vložili v takšne obleke.
Simpatični harmonikarji
V soboto smo lahko poslušali izvrstno igranje harmonikarjev, tako otrok kot starejših glasbenikov, saj je med drugim potekalo tekmovanje za Pokal narodnih noš. Absolutni zmagovalec je postal Rok Traven, ki je tako prejemnik 13. pokala narodnih noš, na drugo mesto se je uvrstil Benjamin Krhin, na tretje pa Nejc Pirc. Naj ljudski godec pa je postal Matic Jeraj. Zmagovalce je določila tričlanska strokovna komisija v sestavi Janez Fabjan, Majda Golob in Matjaž Poljanšek.
In zakaj tako trapast naslov. Bizarno? Takrat je bila to moda ali kakor že hočete. Bizarne so za moj ukus TANGICE, ki ti rit prerežejo na pol!
Plačal sem 130 evrov na uro doma s tremi otroki doma. Nikoli nisem mislil, da bi to lahko storil, toda moj najboljši prijatelj mesečno zasluži več kot 25.000 dolarjev in me prepriča, daa p0skusim. Potencial pri tem je neskončen. Tukaj… ...prikaži več sem naredil >>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>> www.WebJob98.Com