Popotnik
2294 ogledov

Avstrijski uspeh, ki se ga veselimo celo Slovenci

Uspeh: Mura
1/2
Katja Jemec
Kot zadnji del sestavljanke je zeleno luč dobila še Avstrija.

"Kar 13.000 hektarjev Mure v Avstriji je bilo v sredo v Parizu prepoznanih kot pomembna rečna pokrajina in uradno priznane kot biosferno območje," sporočajo iz WWF Adria.

“Razglasitev tega biosfernega območja je zadnji košček v sestavljanki, ki bo omogočil Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji, da nadaljuje pot do nominacije k globalno prvem petdržavnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava” pravi predstavnik WWF Adria v Sloveniji Leon Kebe.

Mura, ki se pridruži Dravi na hrvaško-madžarski meji in se kasneje skupaj z njo izliva v Donavo, je začetna točka “Amazonke Evrope”. WWF, okoljska ministrstva in ostali partnerji iz področja zaščite narave iz vseh petih držav zadnjih 20 let trdo delajo k končnem cilju – trajna zaščita območja kot biosferno območje, ki bo prvo, ki se razteza čez pet držav.

WWF Adria

Spodje sekcije treh rek in njihove poplavne ravnice, ki segajo preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije sestavljajo po navedbah naravovarstvenikov eno najbolj biotsko bogatih naravnih pokrajin našega kontinenta: "Naraven rečni tok stalno oblikuje nove habitate za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vključno z več kot 300 vrstami ptic. Dober primer tega je belorepi orel, ki ima na tem območju največje število parov v Evropi. Številne ribje vrste, kot je kečiga in Donavski sulec uporabljajo 700 kilometrov dolg rečni sistem za migracijo."

Škocjanske jame Unescov seznam Popotnik Na Unescovem Seznamu svetovne dediščine štiri slovenske znamenitosti

Potencial za razvoj turizma

Identiteta regije ter življenjski standard za ljudi, ki jim je to območje dom, sta po navadbah strokovnjakov z WWF Adrie v veliki meri odvisna od Mure, Drave in Donave: nedotaknjene poplavne ravnice ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo zaloge pitne vode, privlačna krajina pa izboljšuje potencial za razvoj trajnostnega turizma.

Hrvaška in Madžarska sta svoj del dodali že leta 2012, sledila jima je Srbija leta 2017 in Slovenija v letu 2018. Skupaj bo pod okriljem UNESCA ustvarjen model trajnostnega razvoja regije, ki je osnova za čezmejno sodelovanje. V začetku junija je slovenska vlada sprejela odločitev in zavrnila planirano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. 

"Priznanje Spodnje doline Mure kot biosferno območje je zadnji košček v mozaiku, ki odpira pot k združitvi vseh petih že priznanih biosfernih območij pod eno streho – bodoče prvo svetovno Petdržavno biosferno območje Mura-Drava-Donava. Naslednji korak do tega cilja je skupna vloga za nominacijo," so zaključili v WWF Adria. 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.