V sklopu prenovljene energetske zakonodaje je tudi zakon o oskrbi s plini, ki ga je vlada potrdila konec prejšnjega tedna. Ministrstvo za infrastrukturo je zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in predvsem zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina pripravilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oskrbi s plini.
Natančno opredeljen gospodinjski odjemalec
Predlog zakona prinaša natančnejšo opredelitev nekaterih pojmov, na primer pojem „gospodinjski odjemalec“. „Doslej je prihajalo do poskusov različnih interpretacij, z novelo pa se jasneje določa meja predvidene letne porabe plina – 100.000 kWh. To je pomembno zaradi posebne obravnave pri dobaviteljih in posebnih pravicah za varstvo odjemalcev plina,“ pravijo na ministrstvu.
Skupni gospodinjski odjemalci po novem zaščiteni odjemalci
V novelo zakona se dodajata še dva nova pojma, in sicer „odjemalec osnovne oskrbe“ in „skupni gospodinjski odjemalec“.
Med odjemalce osnovne oskrbe bodo tako po novem poleg gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev uvrščene tudi skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva, gre za skupne gospodinjske odjemalce. Pri tem predlog dikcije ne izključuje tudi ostalih lastnikov etažnih lastnin ali objektov, ki se ogrevajo iz istega vira. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.
Skladno z bolj jasno določitvijo skupnega gospodinjskega odjemalca se ti na podlagi predloga zakona uvrščajo med zaščitene odjemalce.
Odjemalec osnovne oskrbe pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina (na primer na toplarno).
Skupni gospodinjski odjemalec pa pomeni končnega gospodinjskega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev prek posameznih in skupnih delov večstanovanjskih stavb s toploto prek skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev (plinske peči v večstanovanjskih stavbah).
Nadomestna oskrba s plinom
Ena od bistvenih novosti, ki jih določa predlog, je nadomestna oskrba s plinom. Zdaj veljavni zakon o oskrbi s plini, za razliko od zakona o oskrbi z elektriko, ne predvideva zasilne oskrbe s plinom, saj do zdaj ni bilo potrebe za to, pravijo na ministrstvu. Pri električni energiji je zasilna oskrba sestavljena iz oskrbe odjemalcem, čigar dobavitelj je izgubil članstvo v bilančni shemi in primera, ko lahko odjemalec zahteva dobavo po ceniku zasilne oskrbe. V obeh primerih tak servis izvaja SODO.
Tudi nadomestna oskrba s plinom bo namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. Namenjena je samodejnemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe.
Agencija za energijo bo določila enega ali več dobaviteljev nadomestne oskrbe, ki ga (jih) bo objavila na svoji spletni strani po posameznem distribucijskem sistemu. Zaradi samodejnega prehoda bo treba določiti tudi prilagojene splošne dobavne pogoje za nadomestno oskrbo in veljavnost take pogodbe o dobavi, ki pa jo bo lahko odjemalec kadarkoli prekinil.
Nadomestna oskrba pa ne bo namenjena prostovoljni izbiri odjemalca, ki sicer nima ali ne more pridobiti dobavitelja za novo obdobje.
Odjemalec bo moral z novim dobaviteljem pogodbo o dobavi skleniti najpozneje v dveh mesecih od začetka priključitve nanjo in o tem obvestiti dobavitelja, ki mu nudi nadomestno oskrbo.
Cena plina za nadomestno oskrbo je lahko višja od tržne cene za dobavo plina primerljivemu odjemalcu, ne sme pa presegati mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema, povečane za 25 odstotkov.
Uvedena tudi osnovna oskrba
Po spremembah zakona so do osnovne oskrbe s plinom upravičeni vsi odjemalci. Za namen take oskrbe bo uvedena »osnovna oskrba« pri vseh dobaviteljih, ki bodo obvezno zagotavljali vsaj neko minimalno ponudbo za odjemno mesto z letno porabo plina do 100.000 kWh in za odjemna mesta, prek katerih se posredno s toploto oskrbujejo gospodinjstva iz skupne kotlovnice v njegovi lasti ali solastnini.
Odgovornost ponudnikov plina je, da zagotavljajo plin (in s tem tudi ponudbo) tem odjemalcem. Skladno s še vedno tržnimi pogoji je določitev cene za osnovno oskrbo prosta, razen zgornje meje, ki bi se določila pri ceni za izravnalni plin na slovenski izravnalni platformi.
Dobavitelj plina objavi ceno plina oziroma način izračuna cene plina za osnovno oskrbo vsaj na svoji spletni strani, lahko pa tudi v javnih občilih.
Nihče vam ne more dati več, kolikor mi lahko obljubimo. (Večni slogan levičarjev)