Vaša poraba elektrike zdaj vpliva na višino položnic prihodnje leto

Zdaj je že dobro znano, da bo 1. julija letos začela veljati nova metodologija obračuna omrežnina, ki bo temeljila na dogovorjeni in presežni obračunski moči. Pomembna novost so tudi dve sezoni in pet časovnih blokov. 

Za letos moči že določene

A ostanimo pri dogovorjeni obračunski moči, ki jo je oziroma bo določilo elektrodistribucijsko podjetje glede na preteklo obremenitev omrežja za vsak časovni blok posebej. Za obdobje od 1. julija do konca letošnjega leta bodo veljale dogovorjene moči, ki so jih že izračunali, pravijo v Elektru Ljubljana in dodajajo, da bodo konec maja izračunali nove dogovorjene moči za leto 2025.

Osnova za izračun bo povprečje treh maksimalnih obremenitev v posameznem časovnem bloku v obdobju zadnje zimske sezone, torej od novembra lani do vključno februarja letos. 

Pomebno je, kako in kdaj trošimo elektriko v zimskih mesecih, torej zdaj, saj bo od tega odvisno, kolikšne obračunske moči nam bodo določili in kolikšni bodo zaradi tega stroški za omrežnino in mesečni računi leta 2025. 

Desetina gospodinjtev nima dovolj podatkov

Da to lahko določijo, morata biti izpolnjena dva pogoja. Gospodinjstvo mora imeti vgrajen pametni merilnik, ki omogoča zajem 15-minutnih merilnih podatkov. Drugi pogoj pa je, da je teh podatkov dovolj. 

Po podatkih Agencije za energijo prvi pogoj izpolnjuje približno 89 odstotkov gospodinjstev, v katerih pametne merilnike že imajo. Vendar kot smo ugotovili pri pregledu podatkov v aplikaciji Moj elektro, ni nujno, da imajo vsa ta gospodinjstva tudi zadosten prenos podatkov. Namesto da bi jih bilo v koledarskem letu nekaj več kot 35.000, jih je konkretno gospodinjstvo imel le dobrih 27.000. A kot rečeno za izračun obračunskih moči so pomembni podatki od novembra do vključno februarja. 

„Na omejenih delih distribucijskega sistema zaradi motenj prihaja do občasnih prekinitev prenosa podatkov v merilne centre, kar ima za posledico izpad merilnih podatkov v določenih časovnih intervalih," pojasni Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. 
S pomanjkanjem podatkov se, tako Godina, sreča do 10 odstotkov gospodinjstev. „To je praviloma začasno stanje, ki traja pogosto le eno samo obračunsko obdobje enega meseca,“ pravi.

Za motnje krive nekakovostne naprave v gospodinjtvu

„V omrežju občasno prihaja do t. i. frekvenčnih motenj (motilci), ki preprečujejo kakovostno PLC-komunikacijo s števci. To lahko povzroči slabši prenos tako 15-minutnih podatkov porabe oziroma oddaje kot tudi dnevnih stanj. Motnje povzročajo različne naprave, ki uporabljajo elektronske komponente slabše kakovosti, na primer napajalniki modemov, prenosnikov, nekakovostne LED-sijalke, UPS, obtočne črpalke,“ pa pomanjkanje podatkov pojasnijo na Elektru Ljubljana. 

Odprava teh motenj je zelo zahtevna, saj je treba vse motilce poiskati, potem pa jih morajo v gospodinjstvu zamenjati z bolj kakovostnimi, druga možnost je, da namestijo filtre, ki motnje odpravijo, še dodajajo. 

Obračunske moči, ko je premalo podatkov

Da bi gospodinjstvu lahko določili obračunske moči, mora biti, kot pravi Godina, na voljo vsaj 90 odstotkov vseh merilnih podatkov znotraj meseca.

Vprašanje je, kako bodo izračunane obračunske moči, če v zimskih mesecih ni vsaj 90 odstotkov vseh podatkov? „Elektrooperater bo uporabnike, pri katerih ni na voljo vsaj 90 odstotkov ustreznih podatkov v zadnjem obdobju za določitev obračunskih moči, obravnaval kot nove uporabnike,“ odgovarja Godina. 

Kdo so novi uporabniki

Med nove uporabnike spadajo gospodinjstva, za katera ni podatkov za celotno zadnjo zimsko sezono, ker je uporabnik na primer nov plačnik na merilnem mestu ali je merilno mesto prvič priključeno na omrežje, ali je prišlo do spremembe soglasja za priključitev ali priključne sheme zaradi prehoda na samooskrbo ali mu je bila daljinska komunikacija in 15-minutni podatki vzpostavljeni v obdobju zadnje zimske sezone, pojasnijo na Elektru Ljubljana. 

V teh primerih jim bodo dogovorjeno moč določili kot dejansko doseženo moč v obračunskem obdobju, praviloma v koledarskem mesecu, pri tem pa upoštevali pogoja minimalne in maksimalne moči ter pravila, da ta v višjem časovnem bloku ne sme biti manjša od dogovorjene moči v nižjem časovnem bloku.

Omrežnina za energijo pa se bo obračunala na enak način, kot se obračuna uporabnikom brez merilnih naprav, ki omogočajo 15-minutne meritve za prevzeto energijo, to pomeni po časovnih obdobjih za višjo (VT) ali nižjo (MT) tarifno postavko, podobno kot v trenutno veljavni metodologiji za obračun omrežnine, dodaja Godina. 

Obračun presežne moči in pomanjkanje podatkov

Pomanjkanje podatkov v posameznem mesecu ima lahko vpliv tudi na obračunavanje presežne moči. Preden pojasnimo, kako, je treba poudariti, da presežne moče ne bodo obračunavali v prvih dveh letih od uveljavitve nove metodologije in ob pogoju, da se v gospodinjstvu ne bodo odločili za spreminjanje dogovorjenih moči.

Po izteku prehodnega obdobja ali v primeru sprememb dogovorjene obračunske moči pa bodo presežno moč začeli obračunavati, vendar le v primeru, da bo za to v posameznem mesecu dovolj podatkov.

„V nobenem primeru se ne obračuna omrežnina za presežno moč v časovnih intervalih, za katere ni ustreznih podatkov,“ poudari Godina.  

Omrežnina, če ni pametnega števca

V novem aktu o obračunu omrežnine je predvidena tudi rešitev za gospodinjstva, ki pametnih merilnih naprav še nimajo. Tem bo omrežnina obračunana glede na način merjenja, ki jim jo omogoča njihova merilna naprava, in sicer dvotarifno (VT, MT) ali enotarifno (ET). Obračunska moč se bo določila glede na priključno moč iz soglasja za priključitev, prevzeta energija pa se bo obračunala glede na izmerjeno energijo, pojasni Godina. Odjemalcu, ki ima na primer 3 x 20 A varovalke, bo po novem imel obračunsko moč 5,9 kW.

Na reformo so pripravljeni

V Agenciji za energijo in tudi v Elektru Ljubljana zatrjujejo, da so na nov obračun omrežnine pripravljeni. „Napredni merilni sistem in storitve portala Moj Elektro bodo pravočasno pripravljene za začetek uporabe reforme. "Odjemalcem bodo še pred uporabo reforme zagotovljeni zgodovinski validirani merilni podatki za leto 2023, če bodo razpoložljivi merilni podatki ustrezali kriteriju za obračun na podlagi 15-minutnih meritev,“ še dodaja Godina.