Na letošnji sejem Dom, kjer se je dalo videti in potipati izdelke ali pa prisluhniti razlagi, sem se odpravil z jasno nalogo. Pregledati možne sisteme ogrevanja in za bralce Žurnal24.si pripraviti izbor ogrevalnih naprav za današnji čas. Bolj natančno. Kakšne možnosti izbire sploh ima lastnik družinske hiše pri iskanju »naj« ogrevalne naprave.
Naloga ogrevalne naprave je, da nadomesti toplotne izgube na ovoju stavbe. Slabša, ko je toplotna izolacija, večjo moč ogrevalne naprave potrebujemo, posledično bomo tudi plačevali večje stroške za energijo. Zato moramo vzeti v roke svinčnik in izračunati vse stroške, ki bodo nastali z menjavo, vključno z demontažo obstoječega sistema. Računamo na daljše obdobje, za katerega seštejemo vse stroške, ki jih potem delimo z leti. To je edini verodostojni podatek, s katerim lahko začnemo primerjati različne ogrevalne naprave za našo stavbo.
Trije stroški
Pri svetovanju vedno znova in znova izpostavljam tri stroške, ki se pojavljajo pri vsaki investiciji. Pri ogrevalnih napravah je to najbolj nedvoumno.
- Na prvem mestu je investicija. Ta je vedno enkratna in vedno največji strošek.
- Sledi obratovanje, v primeru ogrevalne naprave je to cena energenta. V Sloveniji se cene gibljejo od 2,5 centa za kilovatno uro, kolikor stanejo lesni sekanci ali drva, pa do 16 centov, kolikor stane utekočinjeni naftni plin. Takoj nam je jasno, da odločitev za energent že napove stroške.
- Tretji strošek pa je vzdrževanje. Pri kotlih na drva to pomeni čiščenje dimnika in kotla, pri plinu še redni servis in menjavo šob, pri toplotni črpalki ali IR-panelu pa vzdrževanja praktično ni.
Kateri energent?
Vsak energent ima nekaj posebnosti, na katere ne smemo pozabiti. Biomasa ima dimnik, redno čiščenje kotla, potrebno skladišče in naše lastno delo. Plin nima skladišča, toplotna črpalka (TČ) potrebuje le nekaj kvadratov veliko kurilnico, klimatska naprava ne potrebuje nič od tega, ima pa zunanjo enoto. Vse te elemente je treba vključiti v formulo, na podlagi katere se bomo odločali.
Biomasa
Gozd prekriva 60 odstotkov površine Slovenije, zato je lesa dovolj tudi za ogrevanje. Poleg sekancev, ki so primerni za večje porabnike energije nad 50 kW, sta za gospodinjstva primerna dva tipa. To so klasična polena in peleti. Cena koristne energije je pri polenih okrog tri cente za kilovatno uro, pri peletih pa sedem centov.
Kotel na polena
Podjetje KWB je specializirano za vse tri oblike biomase, to so polena, sekanci in peleti. Izbral sem kotel na polena Classicfire. Najmanjši ima moč 15 kW, tržijo ga na ključ, cena pa je okrog 13.000 evrov. Vključuje hranilnik tople vode, bojler za sanitarno vodo in avtomatiko. Pomembna podrobnost podjetja je paket za letno vzdrževanje kotla, ki stane 200 evrov. Osebno ga vedno priporočam, saj se s tem izognemo vsem »presenečenjem«, ki nas lahko doletijo med ogrevalne sezono. Vsi kotli KWB so upravičeni do subvencije Eko sklada.
Kotel na sekance
Podjetje Herz je letos presenetilo z inovacijo na področju biomase. Naredili so kondenzacijski kotel Pelletstar condensation moči 10 do 60 kW. Bistvo kondenzacijske tehnike je, da se temperaturi dimnih plinov odvzame toplota, ki se vrača v ogrevanje. To pomeni, da se dimi plini ohladijo iz okrog 300 stopinj Celzija na temperaturo povratnega voda centralnega ogrevanja. To pomeni okrog 60 stopinj Celzija, pri talnem gretju pa celo na 25 stopinj Celzija. Zato je vedno obvezna vgradnja novega dimniškega vložka in enote izpust kondenzata. Vsaka ura delovanja kotla proizvede en liter kondenzata. Cena 10 kW kotla na ključ je 12.000 evrov. Tudi kotli Herz so upravičeni do subvencij Eko sklada.
Toplotna črpalka
V slovenski javnosti prevladuje prepričanje, da obstaja samo en tip toplotne črpalke, to je sistem zrak/voda. Dejansko obstaja pet tipov, tukaj predstavljam tri. Kot je pri avtomobilu kar nekaj pokazateljev za njegovo učinkovitost (cena, hitrost, poraba, varnost, udobje,…) jih imamo tudi pri vseh tipih toplotnih črpalk. Učinkovitost merimo s SCOP kazalnikom, ki predstavlja letni delež med dodano energijo (običajno električno) in brezplačno energijo okolice. Pri najboljših je SCOP okrog šest pri najslabših okrog tri. To število nam pove, koliko bomo plačevali za kilovatno uro koristne energije. Izbral sem tri ponudnike treh različnih sistemov. To je zrak voda brez zunanje enote, geovrtino in klima napravo. Vse TČ – razen klima naprave – ogrevajo prostore in sanitarno vodo.
Toplotna črpalka zrak/voda
Najbolj pogost sistem, ki ga običajno izberemo zaradi preproste montaže, ima tudi nekaj slabosti. To so lahko zunanja enota, manjša subvencija in praviloma nizek SCOP. Vsaj enega od teh problemov so rešili v podjetju Veto Group. Predstavili so sistem brez zunanje enote. To pomeni, da je vse potrebno združeno v eni kompaktni enoti, zunanji zrak se do nje pripelje skozi rešetke 40 krat 40 centimetrov na fasadi. Hrup, ki bi motil nas ali sosede je tako varno omejen na kurilnico. Ta tip TČ je lahko visoko ali nizkotemperaturen. Cena na ključ je okrog 15.000 evrov, TČ je upravičena do subvencije Eko sklada.
Toplotna črpalka z geovrtino
Praviloma ima ta sistem drugi najvišji SCOP, to je okrog pet, sistem voda voda pa okrog šest. Kupcem je v pomoč paketna ponudba, ki jo tržita Vrtine Palir in Kronoterm. Cene posameznih paketov se razlikujejo po moči TČ in posledično globljih vrtinah. Podrobnosti so razvidne iz fotografije. Bistvo paketov pa je izvedba na ključ (razen demontaže stare in montaže nove kurilnice), kar pomeni, da izvajalec prevzame riziko slabe vrtine.
Toplotna črpalka - Klimatska naprava
To je toplotna črpalka, ki ogreva ali hladi prostore s pomočjo zraka. Velika prednost tega sistema je takojšen odziv na vse brezplačne dobitke sonca, zato so nadvse primerne za pasivne ali zelo dobro izolirane hiše. Izbral sem Daiseikai 9 podjetja Toshiba, ki ga v Sloveniji trži podjetje NIX. Vsaka klimatska naprava ima dve števili, ki pokažeta energijsko učinkovitost, grelno je okrog pet, hladilno okrog devet. Vsaka klimatska naprava ima eno zunanjo in najmanj eno notranjo enoto. Taka naprava stane na ključ od 1000 do 1800 evrov. Lahko pa vgradimo največ pet notranjih enot, vsaka stane dodatnih 500 evrov.
Plin
Današnji plinski kotli so vsi kondenzacijski, kar pomeni, da moramo pri menjavi praviloma vgraditi novo dimniško tuljavo in sistem za odvod kondenzata. Plinski kotli podjetja Weishaupt so primerni tako za mestni plin (cena okrog sedem centov za kilovatno uro), kot utekočinjeni naftni plin (cena okrog 16 centov za kilovatno uro). Tržijo različne pakete, njihove cene se gibljejo med 2900 in 4700 evrov. Primerni so za nizkotemperaturno ali visokotemperaturno ogrevanje ter ogrevanje sanitarne vode.
IR-paneli
Podjetje Ekosen je bilo začetnik IR-ogrevanja v Sloveniji, zaradi prednosti tega tipa ogrevanja se je število ponudnikov povečalo. Izbral sem skupino Panheat, ki nudi dobro razmerje med stroški in koristjo. Okvirna cena enega panela v enem prostoru je 400 evrov, za šest prostorov – kolikor jih pogosto ima eno stanovanje – pa je cena na ključ okrog 2400evrov. Prednost skupine Panheat je paketna ponudba sončne elektrarne in IR-panelov.
Bojan Žnidaršič je neodvisni energetski svetovalec, ustanovitelj Centra za uravnotežen razvoj Vitra, Cerknica.
Več o gradnji, obnovi in ogrevanju najdete tukaj.
Dokler ne bo jasnih omejitev glede hrupa TČ (zrak-voda) je ne bom nabavljal. Jaz gledam na vse parametre , posebej na hrup da ne motim soseda, kar ti prinese višjo ceno. Medtem si drugi nabavljajo ropotajoče škatle iz kitajske za… ...prikaži več mali denar. Zamislite si , da gre celo naselje na te kitajske škatle. Trenutno sem na kondenzacijski oljni peči, imam dobro izolacijo tako da pokurim z toplo vred 800 do 1000l.