Tako je obdavčena elektrika, če jo kot višek prodate dobavitelju

Viške elektrike, torej razliko med oddano in iz omrežja prejeto električno energijo, so lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn lahko prodajali že po zdaj veljavni uredbi o samooskrbi. Dobavitelj in odjemalec se namreč s pogodbo o samooskrbi lahko dogovorita o kompenzaciji oddane električne energije (v kWh) s prevzeto električno energijo (v kWh) v obračunskem obdobju ter o predaji presežka električne energije dobavitelju, kadar je v obračunskem obdobju količina oddane električne energije večja od količine prevzete električne energije. 

Odločitev o prodaji je stvar dogovora 

„Odločitev, ali se bodo morebitni viški, ki nastanejo po koncu obračunskega obdobja dobavitelju predali odplačno ali neodplačno, je v domeni strank, torej odjemalca in dobavitelja,“ pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. 

Viški se predajo dobavitelju po ceni, ki jo dobavitelj in odjemalec pogodbeno dogovorita, vendar kot poudarjajo na ministrstvu, namen samooskrbe ni ustvarjanje dobičkov,  trenutna pravila obračuna pri samooskrbi pa so taka, da se viški ne morejo sproti prodajati, na dobavitelja se lahko prenese le morebitni višek ob zaključku obračunskega obdobja.

Se viški v praksi prodajajo?

Ali je to v praksi že zaživelo in kaj naj bi prinesel novi zakon smo vprašali tudi nekatere dobavitelje električne energije. „Že lani smo poskrbeli za lastnike sončnih elektrarn, ki so imeli viške električne energije in sklenjeno pogodbo za paket Samooskrba. Tako so že v začetku leta 2021 za vso presežno energijo, ki so jo v letu 2020 oddali v omrežje, prejeli nadomestilo. Enako bomo počeli tudi v prihodnje s to razliko, da so se viški po trenutno veljavni zakonodaji obračunali enkrat letno, po novem pa naj bi se obračun vršil mesečno,“ pravijo v Energiji Plus.

A izplačevanje nadomestila za viške elektrike oziroma njena prodaja do zdaj ni bilo pravilo. Običajno so lastniki sončnih elektrarn morebitne više dobavitelju oddali neodplačno. 

Predlog zakona Pod streho Velike spremembe na področju ogrevanja in sončnih elektrarn

Na novo urejena pogodba o samooskrbi

Kaj novega torej prinaša zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, če so lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn že do zdaj prodajali morebitne viške električne energije? 

„Zakon podrobneje ureja pogodbo o samooskrbi, sklenjeno med odjemalcem in dobaviteljem. Določa, da mora končni odjemalec s samooskrbo z dobaviteljem skleniti pogodbo o samooskrbi, ki je vrsta pogodbe o dobavi električne energije in mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, vsebovati tudi določbe o odkupu električne energije, proizvedene v napravi za samooskrbo, ki je bila oddana v omrežje,“ pojasnijo na ministrstvu za infrastrukturo. 

Še vedno pa naj bi bili viški proizvedene elektrike prej izjema kot pravilo, saj je moč naprave za samooskrbo omejena, potrebe gospodinjstev po električni energiji pa se večajo, spodbuja se tudi vgradnja hranilnikov, kar pomeni, da bo razkorak med oddano in prevzeto energijo vedno manjši. 

Kot smo izvedeli v GEN-I je pred nadaljnjimi aktivnostmi treba počakati na podzakonske akte, "pa vendar lahko računate, da bodo naše ponudbe, kot vedno do zdaj, konkurenčne in ugodne.“  V Petrolu pa odgovarjajo, da bi končno verzijo zakona za zdaj težko komentirali, saj morajo zadeve točno ovrednotiti.

Podrobnejši pogoji za posamezne vrste samooskrbe

Zakon je namreč pravna podlaga za izdajo podzakonskih aktov v zvezi s samooskrbo, potrjujejo tudi na ministrstvu. Zdajšnja ureditev samooskrbe omogoča netiranje iz omrežja prevzete energije z energijo, oddano v omrežje, tako da končni odjemalec plača omrežnino le za razliko. „Takšna ureditev samooskrbe je dopustna za obstoječe naprave in tiste, ki se bodo priključile do 31.12.2023, zato je predvideno, da bodo novi podzakonski akti v zvezi s samooskrbo izdani v naslednjem letu. Vlada bo z uredbo določila podrobnejše pogoje za posamezne vrste samooskrbe, način obračuna električne energije in način obračuna dajatev za končne odjemalce s samooskrbo,“ pojasnjijejo na ministrstvu.

Prodaja viškov je obdavčena v določenih primerih

Eno od vprašanj je tudi, kako naj bi bili prihodki od prodaja viškov obdavčeni. Na to so odgovorili na Finančni upravi RS. 

„Zakon določa, da lahko tudi končni odjemalec s samooskrbo kot fizična oseba, ki je investirala v mikro proizvodna napravo, opravlja dejavnost proizvajanja električne energije ter prodaja viške, ne da bi ustanovila podjetje, če tako želi. Vzpostavljena je posebna evidenca teh oseb pri AJPES. Za uvrstitev v bilančno skupino je treba skleniti pogodbo, za katero pa mora proizvajalec imeti nek status, drugače se kršijo določbe zakona, ki ureja preprečevanje opravljanja dejavnosti na črno. Fizična oseba pridobi ustrezni status z vpisom v register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije,“ pravijo na ministrstvu.

„V primeru, da gre za oddajo presežka energije s strani fizične osebe, ki ni vključena v shemo samooskrbe kot poslovni partner, se energija, ki je bila proizvedena z namenom lastne porabe, šteje za premičnino fizične osebe, pri čemer se v skladu z 32. členom Zakona o dohodnini dohodnine ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (razen določenih izjem),“ pa pojasnjujejo na Furs.

Dohodnina, dejavnost in DDV

Pri presoji ali gre v primeru plačljive oddaje presežka energije za obdavčljive dohodke ali ne, pa je treba upoštevati dejstva in okoliščine vsakega posameznega primera. Če je bila energija proizvedena z namenom lastne porabe in morebitni dohodki iz prodaje presežka energije ne prestavljajo stalnega in večjega dohodka iz tega naslova, se prejeti dohodki lahko štejejo za dobičke iz kapitala od odsvojitve premičnin. Po 15. členu stvarnopravnega zakonika se za premičnino oziroma stvar štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje, torej tudi električna energija. V skladu z zakonom o dohodnini pa se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin.

Dohodek, ki ga pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo ustvari s predajo viška električne energije, proizvedene z namenom samooskrbe, predstavlja poslovne prihodke v izkazu poslovnega izida zavezanca in povečuje davčno osnovo davka od dohodkov pravnih oseb oziroma (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Odplačna predaja presežkov električne energije se šteje za dobavo blaga, zato se mora davčni zavezanec, ki opravi to dobavo identificirati za DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev preseže oziroma je verjetno, da bo presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Če ne preseže tega limita, pa je oproščen plačila DDV in se mu ni treba identificirati za DDV. Ne glede na to, če je identificiran za namene DDV ali pa ni (ker je kot mali davčni zavezanec oproščen plačila DDV) mora za opravljeno dobavo izdajati račune. Račun pa v njegovem imenu za njegov račun lahko izda tudi kupec kot samofakturiranje.

Novi razpis Pod streho Sončne elektrarne: Subvencije za podjetja višje kot za občane