Prva globalna analiza več kot 50 različnih študij, ki jo je naročila WWF (World Wide Fund For Nature), izvedla pa avstralska Univerza Newcastle, je pomemben korak k razumevanju vpliva onesnaženja z mikroplastiko na ljudi. Med drugim potrjuje tudi nujnost sprememb na tem področju in zmanjšanje onesnaževanja ekosistemov z mikroplastiko.
Študija WWF je pokazala, da človek na teden zaužije približno pet gramov mikroplastike, kar ustreza teži oziroma velikosti kreditne kartice.
Večinoma jo zaužijemo skozi vodo, polnjeno v plastenke in iz pip, velike količine so zaznali tudi v soli in pivu, mikroplastiko pa uživamo tudi s hrano, pri čemer so izpostavili školjke.
Malcolm Hudson, profesor okoljskih znanosti na Univerzi Southampton pojasnjuje, da so se znanstveniki v večini študij osredotočili na mikroplastiko, ne pa tudi na vse večje količine še manjših delcev, to je nanoplastike. Njih je veliko težje odkriti, zato je velika verjetnost, da jih vnašamo v organizem.
„Prispejo lahko v naš krvni in limfni sistem. Ti nanodelci plastike so namreč tempirane bombe, ki so dovolj majhni, da jih lahko absorbirajo živali in človek, potencialno pa imajo škodljive posledice,“ še pojasni.
Ker si težko predstavljamo, koliko mikroplastike glede na študijo v resnici zaužijemo, so se fotografi agencije Reuters odločili, da to prikažejo zelo nazorno, plastično. Posneli so fotografije s predmeti, ki kažejo, koliko je pravzaprav pojemo.
V povprečni življenjski dobi tako v organizem vnesemo približno 20 kilogramov plastike.
