Kaminske peči so dobra izbira za ogrevanje v prehodnem obdobju, torej preden se prava kurilna sezona začne in potem ko se konča. Razlog za izbiro takšnega lokalnega ogrevanja pa je pogosto tudi želja po prisotnosti ognja v prostoru, ki pomirja in ustvarja prijetno vzdušje.
Zdaj je torej pravi čas, da izberemo in vgradimo kaminsko peč, saj nas prve nizke temperature lahko presenetijo že konec septembra in v prvih dneh oktobra. Ker je ponudba teh peči izjemno velika, ne razlikujejo pa se le po videzu in ceni, si je pred nakupom dobro pripraviti nekaj vprašanj, na katere je treba dobiti odgovore. Razmisliti je treba tudi, kaj želimo s takšno pečjo pridobiti in kaj bomo z njo ogrevali.
Kakšna je razlika med kaminom in kaminsko pečjo?
Ne gre namreč za isto peč. Kaminske peči so praviloma samostoječe, lahko pa so prek cevi za dovod zraka vpete v zid ali v tla. Kamini so v resnici kaminski vložki, ki jih vgradimo v ali na zid in obložimo z različnimi materiali.
Vgradnja kaminskih peči je hitrejša in bolj preprosta, potrebovali bomo manj prostora, tudi vzdrževanje in servis sta lažja. Imajo pa te peči praviloma manjšo sposobnost akumulacije toplote kot kamini, a tudi to ni nujno. Izberemo lahko trajnožarne kaminske peči ali sodobne različice, ki imajo povečano sposobnost akumulacije.
Izbrati kaminsko peč na drva ali pelete?
Razmisliti je treba o prostoru za skladiščenje, načinu kurjenja, času, ki ga bomo namenili kurjenju, čiščenju kurišča. Pri pečeh na pelete je vse poteka bolj samodejno. Vgrajen imajo manjši zalogovnik, iz katerega se v kurišče vsesava pelete. Sodobne peči na pelete lahko nadziramo in upravljamo na daljavo ali pa urnik ogrevanja nastavimo na peči, torej nas bo dom pričakal topel. Pelete lahko kupujemo sproti v 15-kilogramskih vrečah in jih ob peči shranjujemo v ličnem zabojniku ob peči.
Kako močno peč potrebujemo?
To je odvisno od velikosti prostora, ki ga bomo ogrevali in toplotnih izgub. Večji ko je prostor in večje ko so toplotne izgube v njem, močnejšo peč potrebujemo. Velja se ravnati po nekih splošnih določilih. Pri starejših hišah naj bo moč peči 100 vatov na kvadratni meter ogrevane površine, pri povprečno toplotno izoliranih z vgrajenimi novimi okni od 60 do 80 vatov in pri energijsko zelo učinkovitih hišah 20 vatov na kvadratni meter ogrevane površine.
Ali je izgorevanje v peči nadzorovano?
Peči, ki nimajo urejenega dovoda zraka za zgorevanje od zunaj, se raje izogibajmo, saj zrak za zgorevanje zajemajo v prostoru. Zaradi nepravilnega zgorevanja se v prostoru lahko poveča koncentracija ogljikovega monoksida, ki je smrtno nevaren.
Poleg zajema zunanjega zraka so sodobne peči na pelete in drva zasnovane tako, da predogrevanjo primarni in sekundarni zrak ter dvojno zgorevanje. To pomeni, da neizgoreli plini izgorijo v sekundarni posodi nad kuriščem. S tem se količina škodljivega ogljikovega dioksida zmanjša na minimum, izkoristek peči pa je bistveno večji.
Kolikšen naj bo izkoristek peči?
Izbrati velja preč s čim večjim izkoristkom. Pri sodobnih ta dosega tudi 90 odstotkov, a le če je poskrbljeno za dobro izgorevanje kuriva in dodatno izgorevanje dimnih plinov. Izkoristek ni pomemben le zaradi manjše porabe kuriva, temveč to v pečeh na drva pomeni manj pogosto nalaganje na ogenj, manj pepela in manj čiščenja.
Ali je peč akumulacijska ali ne?
To je izjemno pomembno, saj je od tega odvisno, kako hitro se bo prostor ohladili po tem, ko bomo nehali kuriti. Večina sodobnih peči je akumulacijskih, zato bodo toploto v prostor oddajale tudi potem, ko v njih ne bo več gorelo. Tudi litoželezne peči so lahko akumulacijske, če so tako zasnovane. Gre za tako imenovane trajnožarne peči. Omogočajo, da polena naložimo le enkrat na dan, toploto pa oddajajo do 12 ur.
Kako pomembni so materiali in kakovost izvedbe?
Kaminske peči so lahko litoželetne v kombinaciji z nerjavnim jeklom, lahko pa so iz kurišča obdana s šamotom, naravnim kamnom ali kakšnim drugim negorljivim materialom, ki akumulira toploto. Njihova zunanjost pa je iz različnih materialov, največkrat je to nerjavna pločevina.
Dražje peči so praviloma narejene iz kakovostnih materialov. Predvsem pa je pomembno da so narejeni zrakotesno. Težave se lahko se lahko pojavijo pri vratih kurišča, če so narejena slabo ali iz slabih materialov. Zaradi redne uporabe peči se bodo začela zvijati, peč ne bo več zrakotesna, izkoristek bo slabši.
Kako je s čiščenjem pepela?
Če je peč zasnovana dobro, izgorevanje v njej nadzorovano samodejno, ne glede na to, ali je na drva ali pelete, bo pepela malo. Očistiti ga bo treba vsakih 14 dni, pri nekaterih pečeh vsake tri tedne. Slabo izgorevanje pa pomeni bistveno več pepela. Res pa je, da na njegovo količino vpliva tudi kakovost pelet in drv.
So tudi vrata kurišča pomembna?
Tudi vrata na peči so eden od elementov, o katerem je treba razmisliti. Zasnovana morajo biti tako, da bo odprtina skozi katero bomo nalagali drva dovolj velika. Kako velika so lahko polena se moramo pozanimati že ob nakupu peči.
Tudi o kakovosti stekla na vratih kurišča se velja pozanimati. Nekatera se izjemno hitro umažejo, na površini se nabirajo saje. Treba jih je pogosteje oziroma redno čistiti, obstajajo pa tudi samočistilna stekla.
Kaj pa cene?
Cene kaminskih peči so zelo različne, začnejo se že pri 300, 400 evrih in sežejo vse čez 2000 evrov. Koliko globoko bomo segli v žep je odvisno od tega, kaj želimo in pričakujemo, vedeti pa je treba, da najcenejše zagotavljajo manj udobja, običajno so narejene iz slabših materialov, niso akumulacijske, njihovi izkoristki so manjši.
