Cene elektrike so v primerjavi z obdobjem pred začetkom energetske krize višje za približno 40 odstotkov, povprečna cena je 0,2 evra/kWh, upoštevajoč vse dajatve. Če vlada ne bi sprejela ukrepov, s katerimi je za gospodinjstva omejila najvišjo dovoljeno ceno za 90 odstotkov porabljene elektrike, bi bile cene še bistveno višje. Nedavno smo izračunali, da bi bila cena približno 0,27 evra/kWh.
Sredi leta pričakujem še nov način obračuna omrežnine, kar bo v zimskih mesecih, ko bodo veljale višje tarife, račune za elektriko še zvišalo. Koliko, je odvisno od količine porabljene elektrike in predvsem od dogovorjene obračunske moči v časovnem bloku 1, ki bo veljal čez dan in bo najdražji. Omrežnina v tem bloku bo 3,61 evra na kilovat moči.
Več kot dovolj je torej razlogov, da se v vse več gospodinjstvih sprašujejo, ali je ogrevanje s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje potrebuje elektriko, še smiselno. Zato je dilema toplotna črpalka (TČ) ali kotel na pelete vse bolj pogosta.
Do zdaj so skoraj vse primerjave cen pokazale, da je ogrevanje s toplotno črpalko cenejše od ogrevanja s peleti. Delno tudi na račun tega, da je vlada v zadnjih letih bistveno bolj posegala v cene elektrike in tudi dajatve, kot v cene peletov, ki so odvisne od razmer na trgu.
Naredili smo nekaj izračunov, v katerih smo primerjali ogrevanje s TČ in ogrevanje s peleti v novogradnji in v povprečni obstoječi hiši. Predvideli smo tudi različne scenarije cen elektrike in peletov v prihodnje.
Novogradnje: primerjava cen ogrevanja
Novogradnja mora biti skladno z zakonodajo skoraj nič energijska, kar pomeni, da je najvišja dovoljena raba energije za ogrevanje 25 kWh/m2 na leto. V hiši, ki ima 150 kvadratnih metrov ogrevalne površine, torej za ogrevanje lahko porabimo 3750 kWh toplote na leto.
Toplotna črpalka – ker je hiša energijsko varčna, lahko predpostavimo, da bo TČ zrak/voda delovala s SCOP vsaj 4. Za ogrevanje bo torej rabila približno 950 kWh elektrike na leto.
- zdaj veljavna povprečna cena je 0,20 evra/kWh, strošek ogrevanja bo 190 evrov,
- če bi za vso porabljeno elektriko veljale tržne cene (0,27 evra/kWh), bi bil strošek ogrevanja 260 evrov,
- če upoštevamo tržne cene in nov način obračuna omrežnine, pa bi bil strošek ogrevanja približno 340 evrov.
Velja pojasniti, da smo v zadnjem izračunu upoštevali priključno moč v vseh prvih treh časovnih blokih 5 kW, zaradi česar bi v zimskih mesecih omrežnina za moč znašala 22 evrov, omrežnina za energijo, ob predpostavki, da TČ deluje večinoma v časovnem bloku 1, pa tri evre, skupaj torej 25 evrov. To velja za mesece od novembra do vključno februarja. Oktobra in marca je omrežnina bistveno nižja, in sicer le osem evrov na mesec.
Povprečna mesečna omrežnina v času ogrevalne sezone (šest mesecev) bi bila torej nekaj več kot 19 evrov. Upoštevajoč to, pa bi bila cena kWh elektrike približno 0,36 evra. Če je priključna moč višja, bo višja tudi cena elektrike pri enaki porabi.
Peleti – za 3750 kWh toplote potrebujemo približno 860 kilogramov peletov, če predpostavimo, da je njihova kurilna vrednost 4,75 kWh/kg in upoštevamo 92-odstotni izkoristek sodobnega kotla na pelete.
Stroški ogrevanja:
- zdaj je povprečna cena kilograma peletov približno 0,4 evra za kilogram, torej bi bil znesek ogrevanja približno 344 evrov,
- če predpostavimo, da bi se z dvigom cen elektrike podražili tudi peleti, na denimo 0,6 evra za kilogram, bi bila cena ogrevanja 516 evrov.
Poleti 2022, ko se je energetska kriza približevala vrhuncu, cene elektrike in tudi drugih energentov pa so poletele v nebo, je bila cena peletov celo 0,7 evra na kilogram. Če bi se to ponovilo, bi bil strošek ogrevanja skoraj 600 evrov.
Vpliv nove omržnine v novogradnjah
Trenutno je ogrevanje s TČ zaradi veljavne uredbe o omejitvah cen elektrike v novogradnji precej cenejše od ogrevanja s peleti. Cenejše bi bilo tudi, če bi dobavitelji vso elektriko obračunavali po tržnih cenah. Ko bo začel veljati nov obračun omrežnine, pa se bo ob predpostavki, da se peleti ne bodo podražili, cena enega in drugega načina ogrevanja izenačila.
Nov obračun omrežnine je namreč naravnan tako, da pri manjši rabi elektrike, znesek omrežnine v zimskih mesecih na končno ceno elektrike vpliva bistveno bolj kot pri večjih porabnikih. Zato bodo manjši porabniki v prihodnje pozimi plačevali bistveno višjo ceno na kilovatno uro kot veliki.
Starejše hiše: primerjava cen ogrevanja
V starejši hiši, ki ni zadosti toplotno izolirana in so potrebe po toploti za ogrevanje zato bistveno višje, so izračuni nekoliko drugačni. Predpostavili smo, da ima hiša 15.000 kWh toplotnih izgub, ki jih je treba nadomestiti z ogrevanjem.
Toplotna črpalka – ker je hiša energijsko precej potratna, lahko predpostavimo, da bo toplotna črpalka zrak/voda delovala z največ SCOP 2,8. Za ogrevanje bo torej porabila približno 5400 kWh na leto.
Letni stroški ogrevanja bodo glede na cene elektrike naslednji:
- zdaj veljavna povprečna cena je 0,20 evra/kWh, strošek ogrevanja bo 1080 evrov,
- če bi za vso porabljeno elektriko veljale tržne cene (0,27 evra/kWh), bi bil strošek ogrevanja 1460 evrov,
če upoštevamo tržne cene in nov način obračuna omrežnine, pa bi bil strošek ogrevanja približno 1425 evrov.
V zadnjem izračunu smo upoštevali priključno moč v vseh prvih treh časovnih blokih 10 kW, zaradi česar bi v zimskih mesecih omrežnina za moč znašala približno 45 evrov, omrežnina za energijo, ob predpostavki, da TČ deluje večinoma v časovnem bloku 1, pa 14 evrov, skupaj torej 59 evrov. To velja za mesece od novembra do vključno februarja. Oktobra in marca je omrežnina bistveno nižja, in sicer 24 evrov na mesec.
Povprečna mesečna omrežnina v času ogrevalne sezone (šest mesecev) bi bila torej nekaj več kot 47 evrov. Upoštevajoč to, pa bi bila cena kilovatne ure elektrike približno 0,264 evra. Torej celo nekoliko nižja, kot bi veljala pri obstoječem obračunu omrežnine in tržnih cenah elektrike.
Peleti – za 15.000 kWh toplote potrebujemo približno 3400 kilogramov peletov, če predpostavimo, da je njihova kurilna vrednost 4,75 kWh/kg in upoštevamo 92-odstotni izkoristek sodobnega kotla na pelete.
- zdaj je povprečna cena kilograma peletov približno 0,4 evra za kilogram, torej bi bil znesek ogrevanja približno 1360 evrov,
- če predpostavimo, da bi se z dvigom cen elektrike podražili tudi peleti, na denimo 0,6 evra za kilogram, bi bila cena ogrevanja 2040 evrov.
Vpliv nove omrežnine v starejših hišah
Tudi v starejših hišah je za zdaj ogrevanje s TČ cenejše od ogrevanja s peleti. V primeru tržnih cen elektrike in ob predpostavki, da se peleti ne podražijo, pa bi bilo ogrevanje s peleti cenejše. Nov način obračuna omrežnine na ceno ogrevanja s TČ v teh hišah ne bo imel bistvenega vpliva. Če primerjamo zneske ogrevanja po tržnih cenah elektrike in z zneski, ko bo začel veljati še nov obračun, so ti primerljivi, celo nekoliko nižji so.
Upoštevati je treba vse stroške
Strokovnjaki vedno poudarjajo, da pri izbiri ogrevalnega sistema ne smemo upoštevati in primerjati le cene energentov, temveč je v zakup treba vzeti tudi višino naložbe v posamezno ogrevalno napravo in stroške vzdrževanja.
Cene ogrevalnih naprav so izjemno različne, pa vendar. Cena toplotne črpalke zrak/voda z močjo nekaj kilovatov za skoraj ničenergijsko novogradnjo se začnejo pri 6000 evrih in sežejo tudi do 10.000 in več.
Visokotemperaturne toplotne črpalke, ki so primerne za ogrevanje energijsko potratnih hiš, so dražje. Njihove cene so od 10.000 evrov naprej.
Cene kakovostnih kotlov na pelete za energijsko varčne hiše pa so od 4000 evrov naprej. Za bolj potratne hiše so cene od 5000 evrov naprej.
Pri ogrevanju s peleti je treba upoštevati še strošek dimnika, kar je še posebej pomembno pri novogradnji, saj jo v primeru izbire TČ lahko gradimo brez tega. Za pelete potrebujemo tudi prostor za skladiščenje, kar spet predstavlja večji strošek pri novogradnjah. Obvezni so tudi vsakoletni pregledi dimnikarjev, strošek zanje je približno 70 evrov. Stroki rednega letnega vzdrževanja pa so primerljivi oziroma pri peletih nekoliko višji.
Odločitev za vrsto ogrevanja mora vsekakor temeljiti na konkretnih izračunih za konkretno hišo, ki naj jih naredi za to usposobljen strokovnjak. Le ta bo lahko v izračunu upošteval vse pomembne lastnosti hiše.
Te kvazi toplotne ki vam stojijo pred sodobnimi poceni gradnja stanovanji imajo izkoristek ko pride minus - skoraj ničen in porabijo ravno toliko štroma kot bi ga kalorifer. Če se greš ogrevanje s toplotno črpalko moraš imeti vir za kompenziranje.… ...prikaži več Ali vrtina 10+metrov ali kak drug vir konstantne toplote, da zadeva kompenzira oz. sploh deluje kot toplotna črpalka. Vse ostalo je natega + pozabili ste omeniti življensko dobo teh črpalk. - 10 let in potem najboljše da jo zamenjaš, ker popravila....
ah kaj jamrate,jaz bom po novem placal za 50m2 150€ na mesec za mlacno stanovanje.Pa se novene zime ni.Pa se grejemo na drva. Zmontirali cevi po stropu vse krizno celi objekt brez izolacije,3 leta nazaj pa toliko za elektricne radiatorje.Fajn… ...prikaži več namgre.Streha pa cel dan zge sonce.Vse kar stej je kok bo ker zasluzil potem se pa samo se slabse v javnosti prenasamo.Naslednja zima mnogi se bomo odlocali kako bomo preziveli zimo da ne zmrznemo ali ne gladujemo.Propustov milion.Slovenija gre v narobe.
Malo ste pozabili da večina toplotnih črpalk ogreva preko talnega gretja kjer je izkoristek precej boljši kot pri običajnih radiatorjih ki jih večinoma ogrevajo na pelete