Primerjava cen ogrevanja: Najdražja sta elektrika in ...

Zadnji so zaradi visokih položnic protestirali Velenjčani, pred tem pa so se že razburjali Mariborčani, Trboveljčani in odjemalci toplote na Ravnah na Koroškem. 

Je njihov bes upravičen in res gospodinjstva, ki se ogrevajo s toploto iz daljinskih sistemov, plačujejo najvišjo ceno? Da bi to lahko potrdili, je treba cene posameznih energentov primerjati na skupnem imenovalcu, to je cena za kilovatno uro posameznega energenta. 

Cene energentov zelo različne

Glede na trenutne cene posameznih energentov je daleč najdražja kilovatna ura elektrike, ki je okoli 0,21 evra, po podatkih SURS je 0,22 evra/kWh. 

Sledijo cene toplote iz daljinskega sistema, ki so izjemno različne. Povprečna cena, ki jo vsak mesec izračuna Agencija za energijo, je 0,15 evra/kWh, v Celju je na primer 0,118 evra, v Velenju 0,122, na Ravnah na Koroškem, kjer je najvišja, pa 0,21 evra/kWh, torej je enaka ceni elektrike. 

Sledita ceni zemeljskega plina in kurilnega olja. Po podatkih SURS je cena prvega 0,11 evra/kWh, glede na pregled ponudbe na spletu pa je cena kurilnega olja približno enaka. 

Nekoliko nižja je cena peletov, vendar je odvisna od njihove kakovosti oziroma kurilne vrednosti in tržne ponudbe, lahko pa rečemo, da je cena kilovatne ure približno 0,084 evra. 

Toplota dražja od drugih energentv

Glede na cene je torej ogrevanje s toploto iz daljinskega ogrevanja cenejše le od ogrevanja neposredno z elektriko. Povprečna cena toplote je cenejša za skoraj 32 odstotkov. V Velenju je na primer cenejša za skoraj 45 odstotkov, v Trbovljah, kjer plačujejo drugo najvišjo ceno, pa je cenejša za 15 odstotkov. 

V primerjavi z drugimi energenti pa je ogrevanje s toploto iz vseh daljinskih sistemov dražje. Od ogrevanja z zemeljskim plinom in kurilnim oljem je v povprečju dražje za približno 27 odstotkov. V Velenju je dražje 10 odstotkov, v Trbovljah za 41, na Ravnah pa za 49 odstotkov.

Znesek ogrevanja visok ne glede na energent

Zneski na položnicah, ki so jih v zadnjih dneh na družbenih omrežjih objavili Velenjčani, so res izjemno visoki. Na primer v 76 kvadratnih metrov velikem stanovanju je bil račun za december skoraj 297 evrov. Preračunano na ceno kilovatne ure toplote z vsemi dajatvami, to pomeni, da so v enem mesecu porabili neverjetnih 2474 kWh toplote. Del tega seveda za ogrevanje skupnih prostorov, kolikšen, pa iz računa ni razvidno. 

Strošek bi bil zelo visok tudi, če bi enako količino toplote pridobili iz zemeljskega plina ali kurilnega olja. Plačali bi nekaj manj, a še vedno 272 evrov. Če bi se slučajno ogrevali neposredno na elektriko, pa bi se strošek ob takšni porabi povzpel na skoraj 545 evrov. Le če bi se ogrevali s peleti, bi bil nekoliko nižji, približno 210 evrov. Na Ravnah na Koroškem bi gospodinjstvo s takšno porabo za toploto iz daljinskega ogrevanja plačalo 530, v Trbovljah pa 463 evrov. 

Ali je velika poraba realna?

Končni stroški ogrevanja so poleg od cene energenta na kilovatno uro, odvisni predvsem od količine porabljene energije. Ta pa je odvisna od toplotnih izgub stavbe, velikosti ogrevalne površine in navad stanovalcev. 

Ali je tako visoka raba energije, kot jo lahko izračunamo iz prej omenjenega stroška za ogrevanje stanovanja v Velenju, realna, smo vprašali enega od strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, ki ne želi biti imenovan. „Na pamet je sicer težko govoriti, odvisno od posamezne stavbe. V bloku, ki nima toplotne izolacije, vprašanje je tudi, kakšna so okna, je takšna poraba lahko realna. V takšnih blokih je lahko poraba na kvadratni meter od 250 do 300 kWh na leto, kar po hitrem preračunu ustreza navedeni količini,“ je ocenil. Zelo je pomembno tudi, kako stanovalci prezračujejo in na koliko stopinj ogrevajo stanovanja, je še dodal. Višje temperature in pogosto odprta okna lahko porabo energije za ogrevanje izjemno povečajo, v nekaterih primerih tudi za dvakrat. 

Vsekakor bi poleg navad stanovalcev veljalo preveriti tudi toplotne izgube, ki nastajajo na daljinskem sistemu, pa pravi drugi strokovnjak za izdelavo energetskih izkaznic. Razlog za porabo toplote, ki je večja od pričakovane, namreč lahko tiči tudi tam. 

Pomembna sta temperatura in način prezračevanja

Račun za ogrevanje bo zagotovo nižji v energijsko varčnih objektih in tam, ker so notranje temperature od 19 do 21 stopinj Celzija. V spalnih prostorih torej nekoliko manj, v bivalnih pa nekaj stopinj več. Raba energije bo precej večja, če se hiša ali stanovanje ogrevata na 24, 25 ali celo več stopinj Celzija. 

Med navadami stanovalcev velja izpostaviti še klasično prezračevanje z odpiranjem oken. Toplotne izgube ogrevanja bodo bistveno manjše, če prezračimo večkrat na dan po par minut, tako da ustvarimo prepih, kot pa če v prevročih prostorih s slabim zrakom pogosto ali za dlje na kip odpremo zgolj eno okno. 

Ravnanje posameznih stanovalcev lahko poviša račune

Na končni strošek ogrevanja pa vpliva tudi ravnanje posameznih stanovalcev. Nekdo, ki ima večino radiatorjev v stanovanju zaprtih, bo plačal manj, vendar pa bodo drugi stanovalci zato plačali več. Toplota v stanovanje z zaprtimi radiatorji namreč prodira iz ogrevanih stanovanj. Nespametno je tudi ravnanje stanovalcev, ki imajo vse radiatorje ves čas odprte, hkrati pa ves čas zračijo. Toplotne izgube so v tem primeru izjemne, skupna poraba je zaradi tega večja, del pa je zaradi načina delitve stroškov plačajo tudi v drugih stanovanjih. 

Vpliv ima tudi način delitve stroškov

Velja tudi, da hiše lahko veliko bolj racionalno ogrevamo, saj nismo odvisni od ravnanja drugih, hkrati vedno plačujemo le realno porabo energenta. V večstanovanjskih stavbah je to bistveno težje. Poraba se v večini starejših blokov meri na skupnem merilniku odjema toplote, potem pa se v določenem deležu deli na porabo, ki jo merijo delilniki na posameznih radiatorjih, del stroška pa predstavlja fiksni delež, odvisen od velikosti stanovanja oziroma njegovega deleža v stavbi. V blokih stanovalci v deležu, ki ga predstavlja posamezno stanovanje, plačujejo tudi ogrevanje skupnih prostorov.