Zgolj v obdobju med 12. 10. in 17. 11. so morali slovenski gasilci posredovati v kar 41 nesrečah, povezanih s kurilnimi napravami. V večini primerov so v dimniku stanovanjskega objekta zagorele saje, pred mesecem dni pa sta se osebi v stanovanju v občini Lukovica zastrupili z ogljikovim monoksidom. Reševalci so jima nudili pomoč, a žal prepozno.
Stanje je, kot kaže, resno. Velja omeniti tudi, da dimnikarji v začetku jesenske zaostritve ukrepov niso smeli opravljati pregledov kurilnih naprav, kar pa se je v naslednjem odloku spremenilo. Kaj je torej krivo za številne požare in ostale nesreče, povezane s kurilnimi napravami?
"Zakon kršijo tako dimnikarji kot tudi uporabniki"
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) trdijo, da je zakonodaja, ki se navezuje na dimnikarske storitve, pri nas urejena primerljivo s sosednjim državami. Vse države so članice evropske zveze dimnikarjev (ESCHFOE), kjer si dimnikarji izmenjujejo izkušnje in znanje.
A težava, kot nam je povedal dimnikar, ki želi ostati anonimen (ime hranimo v uredništvu), ni v zakonu samem, temveč v tem, da se tega ne spoštuje – zakone kršijo tako dimnikarji kot tudi uporabniki. Na splošno se po njegovih besedah pristojna inšpekcija izogiba nadzora nad uporabniki.
Dopolnilnega izobraževanja za dimnikarje ni
Po njegovem mnenju je problematično tudi izobraževanje za poklic dimnikarja, ki se izvaja v dveh izobraževalnih ustanovah. Poteka redno izobraževanje in tako imenovana prekvalifikacija. V času izobraževanja naj bi učenci dobili osnovna znanja, izkušnje pa dobijo kasneje, z delom.
V Sloveniji trenutno ne poteka nobeno dopolnilno izobraževanje, ki bi dimnikarjem nudilo dodatna strokovna znanja. Kot pravi dimnikar, naj bi pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) sicer potekalo izobraževanje za dimnikarskega mojstra, a ker lahko z osnovno dimnikarsko izobrazbo dimnikarji vseeno opravljajo vse predpisane storitve, se to izobraževanje sploh ne izvaja.
Po njegovih besedah bi se morali bolj zgledovati po Nemčiji in Avstriji, kjer se morajo dimnikarji vsako leto redno izobraževati in si izmenjati izkušnje, tako utrjujejo svoje znanje in se srečujejo z novostmi. "Imajo posebna predavanja za meritve dimne emisije, preglede in podobno," dodaja. V nasprotnem primeru se uporabnikom po njegovem mnenju lahko povzroča škoda, prav tako se takšne anomalije kažejo v požarni varnosti.
Posebnega strokovnega preverjanja znanja, poleg šolskega preverjanja znanja, res ni, priznavajo na MOP, "vendar je v ZDimS v 9. členu dimnikarju z licenco naloženo dopolnilno usposabljanje v skladu z 20. členom istega zakona".
Posamezen inšpektor lani obravnaval 105 prijav
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov s področja dimnikarske dejavnosti je sicer v pristojnosti več inšpekcij. Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o dimnikarskih storitvah (ZdimS) in na njegovi podlagi izdanih predpisov primarno izvaja inšpekcija, pristojna za okolje, razen določb, ki se nanašajo na zmanjšano varstvo pred požarom, ceno dimnikarskih storitev in nadzor nad izpolnjevanjem zahtev malih kurilnih naprav za njihovo nameravano uporabo. Slednje opravljata inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in inšpekcija, pristojna za trg.
Na območju celotne države nadzor nad izvajanjem določb zakona o dimnikarskih storitvah opravlja 5 inšpektorjev. V preteklem letu je posamezen inšpektor v povprečju obravnaval in rešil 105 prijav. Skupaj so inšpektorji izdali 219 inšpekcijskih odločb, v prekrškovnih postopkih po so kršiteljem zaradi kršitev predpisov izdali 113 odločb o prekrških (13 plačilnih nalogov, 40 odločb o prekršku z izrekom globe in 60 opominov). Zaradi nespoštovanja z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja se je v 68 zadevah vodila izvršba z denarno prisilitvijo, v 52 zadevah se je izvršba po uradni dolžnosti že ustavila, v 17 pa se nadaljuje z denarno prisilitvijo.
Dimnikarji hkrati še inšpektorji
Kot pojasnjujejo na MOP, inšpektorji opravljajo nadzor na podlagi letnega načrta dela (redni pregledi), v katerem se za vsako koledarsko leto določijo dimnikarske družbe, ki jih mora posamezen inšpektor pregledati. Opravljajo se tudi izredni inšpekcijski pregledi na podlagi prejetih prijav, ki so jih posredovale dimnikarske družbe zaradi pomanjkljivosti, ki jih uporabnik dimnikarskih storitev ni odpravil v predlaganem roku oziroma so predstavljale veliko tveganje za zastrupitev z ogljikovim monoksidom in prijav, ki so jih posredovali posamezniki zaradi domnevnih kršitev ZdimS in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Inšpektorji so v letu 2019 opravili 450 inšpekcijskih pregledov (142 rednih pregledov, 168 izrednih pregledov in 140 kontrolnih pregledov).
In čeprav so med nalogami inšpektorjev na MOP navedli tako nadzor nad izvajalci dimnikarskih storitev (dimnikarskimi družbami in dimnikarji) kot nad uporabniki dimnikarskih storitev, so dodali, da "primernost obstoječih malih kurilnih naprav za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregledi dimnikarji in ne inšpektorji".
To pa je, kot pravi dimnikar, velika težava, saj predstavlja konflikt interesov. "Zakaj bi dimnikar opozarjal uporabnika na pomanjkljivosti, če pa ima zaradi tega le sitnosti in potem izgubi stranko? Zakaj bi dimnikar seznanjal pristojno inšpekcijo, da uporabnik ni odpravil pomanjkljivosti? Če pristojno inšpekcijo seznaniš s pomanjkljivostmi, imaš le probleme in nič drugega, uporabnik pa ti grozi in podobno," razloži.
Kaj bi dimnikar sploh moral pregledati?
Kot pojasnjujejo na MOP, v okviru rednega pregleda dimnikar ugotavlja tudi ustreznost lesnega goriva (vsebnost vode v lesnem gorivu) in morebitno rabo nedovoljenega goriva ali goriva, za katerega mala kurilna naprava ni načrtovana, prisotnost katranskih oblog v kurilni in dimovodni napravi, ki so lahko tudi posledica uporabe neustreznega goriva oziroma neustrezne rabe same kurilne naprave (nepopolno izgorevanje), in potrebnost njihovega odstranjevanja.
"Inšpektor lahko odredi uporabniku odpravo pomanjkljivosti na mali kurilni napravi le v primeru, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil dimnikar in o tem dimnikar tudi obvesti inšpekcijo. Posredovati ji mora tudi negativni zapisnik o kontrolnem pregledu, v katerem povzame vse ugotovljene in neodpravljene pomanjkljivosti na mali kurilni napravi," dodajajo na MOP.
A težava, kot pravi dimnikar, je v tem, da se letni nadzor opravlja le pri enih in istih dimnikarskih družbah, ne pa nad dimnikarjem, ki dejansko opravlja te storitve. "Pred nekaj časa je bila afera nestrokovnega izvajanja tehničnih pregledov vozil, popolnoma enako je pri izvajanju dimnikarskih storitev. Zakaj bi dimnikar opozarjal uporabnika na pomanjkljivosti, če pa ima zaradi tega le sitnosti in potem izgubi stranko? Zakaj bi dimnikar seznanjal pristojno inšpekcijo, da uporabnik ni odpravil pomanjkljivosti? Če pristojno inšpekcijo seznaniš s pomanjkljivostmi, imaš le probleme in nič drugega, uporabnik pa ti grozi in podobno," razloži.
Pravice in obveznosti strank
Pravice in obveznosti, tako dimnikarskih družb, kot uporabnikov in dimnikarjev, so določene s sprejeto zakonodajo. Na MOP pojasnjujejo, da je v primeru slabo izvedene storitve odgovorna dimnikarska družba, za katero je dimnikar izdal zapisnik o izvedeni storitvi. "V ta namen je sklenjeno zavarovanje za vsoto 150.000 evrov," dodajajo. V primeru, da stranka ne pozove dimnikarja v skladu z 18. členom, pa je odgovoren uporabnik dimnikarskih storitev in mora morebitno nastalo škodo prevzeti nase.
Dimnikar mora na zahtevo uporabnika dimnikarskih storitev pokazati posebno izkaznico, ki dokazuje, da je zaposlen pri dimnikarski družbi, ki je vpisana v evidenco. Pri izvajanju storitev mora po navedbah MOP dimnikar izvesti vse dimnikarske storitve, ki so potrebne za kakovostno izvedbo storitve, uporabniku dimnikarskih storitev pa pri tem ne sme povzročati nepotrebnih dodatnih stroškov. "Zaradi nekakovostnih storitev ne sme biti ogroženo življenje in zdravje uporabnikov dimnikarskih storitev, uporabnikovo premoženje in okolje," dodajajo na MOP. Po opravljeni storitvi mora dimnikar izdati račun.
Obetajo se spremembe zakonodaje
Po besedah MOP se zdaj vendarle obetajo spremembe, in sicer v okviru prejetih pobud, ki se med drugim nanašajo na spremembe na področju licence za zahtevnejša dimnikarska dela, ureditev navzkrižja interesov (da nekdo, ki je vgradil naprave, ne more izdati tudi soglasja k tej izvedbi) in boljšo ureditev določb inšpekcijskega nadzora.
Ker je čedalje več plinskih peči, ki v zrak ne pošiljajo škodljivih snovi in saj, potem bi morala zakonodaja to upoštevati, ker je sedaj tako, da plačaš enako, kot tisti, ki v zrak pošilja rakotvorne delce PM10. Plinsko peč je… ...prikaži več treba vsakoletno servisirati, kjer izmerijo dimne pline, drugi dan pa pride dimnikar in stori isto, ter mastno zaračuna, torej isto stvar plačaš dvakrat, neverjetno.
Če dimnikar obišče stranko vsako leto in ji očisti dimnik , ne more biti nič narobe. Če se pa dimnik ne čisti, pa je druga pesem.
Odgovoren je lahko samo lastnik. Nihče drug.