Nov način obračunavanja elektrike: Vse bolj se zapleta!

Aprila smo poročali, da je Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) na Agencijo za energijo naslovilo pobudo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki zamakne še za dve leti, s 1. julija letos na 1. julij 2026. 

V pobudi so med drugim napisali, da iz odziva akterjev na slovenskem trgu električne energije, predvsem zbornic in združenj, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike, izhaja, da razmere še ne dopuščajo uvedbe novega modela obračunavanja omrežnine. 

Na agenciji so se odzvali z zapisom, ki ga je svet agencije oblikoval na redni aprilski seji sveta agencije za energijo in v katerem svet navaja, da je analiziral uvajanje nove metodologije obračunavanja omrežnine in ni našel razlogov za njeno prestavitev.

V ozadju takšne odločitve pa je več dejavnikov in informacij, razkriva zapisnik aprilske seje sveta agencije za energijo, ki so ga na podlagi zakon o dostopu do informacij javnega značaja, pridobili kolegi s Financ.

MOPE krši direktivo in zakon 

Kaj se je dogajalo na omenjeni seji, povzemamo iz zapisnika. Pomembna sta dva vidika, ki izhajata iz njegove vsebine. Prvi je, da je Agencija za energijo neodvisni organ, na katerega ne sme vplivati niti ministrstvo niti vlada, prav tako ne gospodarska ali druga združenja, kar potrjuje tudi pravno mnenje Rajka Pirnata z Inštituta za javno pravo, ki ga je v izogib napačnim korakom obravnave pobude MOPE naročila direktorica agencija Duška Godina. 

Iz pravnega mnenja izhaja, da MOPE s pobudo o prestavitvi novega obračuna omrežnine krši evropsko direktivo in tudi energetski zakon (EZ-1) in to v več točkah. Poleg tega, da s pobudo ne zagotavlja neodvisnosti agencije, ji nalaga upoštevanje tržnih interesov različnih zbornic in daje navodila, kako naj odloča o svojih pristojnostih, na primer tudi z določanjem roka uveljavitve. 

Pravična omrežnina, gospodinjstva bodo plačevala manj

Spomnimo. Duška Godina in drugi pristojni z agencije so v preteklosti večkrat poudarili, da je eden od pomembnejših namenov nove metodologije bolj pravična razporeditev stroškov omrežnine, pri čemer naj bi predvsem gospodinjstva plačevala manj, kot plačujejo zdaj. 

Tudi zato je uvedba nove metodologije obračuna omrežnine nujna, izhaja tudi iz zapisnika seje. Vsak bo plačal toliko, kolikor stroškov povzroča sistemu. "Če tega ne bomo naredili zdaj, se bodo povečani stroški iz naslova omrežnine ponovno dodajali tistim, ki že zdaj plačujejo preveč. Po novi metodologiji bo za približno 30 milijonov evrov stroškov iz omrežnin, ki jih plačujejo odjemalci na nizki napetosti (gospodinjski in mali poslovni odjemalci) prenesenih na višje napetostne nivoje," je na seji povedala Godina. 

Drugi vidik, ki ga je izpostavila, je net metering. Zaradi tega govorimo o izpadu omrežnine v višini 13,5 milijona evrov leta 2023, letos je izpad ocenjen na 20 milijonov evrov. Ta izpad pa morajo plačati odjemalci, ki niso v shemi net meteringa.

Če bo po novem odjemalec na visoki napetosti moral plačati več, to pomeni, da je do zdaj plačeval premalo, je na seji še poudarila Godina. 

Zamik brez argumentov

To je le del strokovnih argumentov, zakaj je treba uvesti novo metodologijo takrat, ko je predvideno. Zato je presenetljivo, da MOPE, kjer se sicer strinjajo z uvedbo nove metodologije, hkrati pa so, tako piše v zapisniku, že v dopisu agenciji oktobra izrecno navedli, da novih preložitev ne bodo predlagali, zdaj predlaga zamik za dve leti in to brez argumentov. 

Na svetu navedbe iz pobude, da razmere ne dopuščajo uvedbe novega modela, ne razumejo kot strokovne argumente. Ker so na Gospodarski zbornici Slovenije problematizirali dvig stroškov za omrežnino, jih je Godina prosila za podatke, da bi lahko preverili njihove izračune in potrdili njihove navedbe, vendar jih niso želeli predložiti. 

Čas ni primeren zaradi evropskih volitev

Da je MOPE pobudo o dveletnem zamiku na agencijo in svet agencije naslovilo brez pravih strokovnih argumentov ter da je pobuda politično motivirana, potrjuje še ena zelo povedana navedba v zapisniku. 

Predsednika sveta agencije Franca Žlahtiča je 15. aprila, torej nekaj kaj dni pred pobudo agenciji, "poklicala državna sekretarka Tina Seršen, ki mu je razložila, da bi bilo primerno, da svet agencije premakne začetek uvedbe akta o omrežnini. Ko jo je vprašal, ali imajo razloge za to, mu je rekla, da jih nima, ampak je razlog, da uvedba nove metodologije ni primerna zaradi evropskih volitev. Pojasnila je, da je nova metodologija dobra in koristna, vendar ministrstvo sestavlja pismo, ki ga bodo poslali agenciji in svetu, da pa to ne bo vsebovalo strokovnih argumentov".

Na MOPE se torej strinjajo, da je sprememba obračuna nujna, celo dobra in koristna, a čas uvedbe jim zaradi evropskih volitev očitno ne ustreza. Vprašanje pa je, ali so svojo politično motivirano pobudo poskušali skriti za nepodprtimi navedbami gospodarskih združenj.  

Dopis MOPE je zelo nespreten oziroma sporočilo ni resno, saj ni strokovno, ampak politično, na seji med drugim pove član sveta Janez Kopač. 

Reforma mora preživeti

Svetniki so na seji podprli vodstvo agencije, hkrati pa so morebitnim dodatnim strokovnim argumentom pustili odprta vrata. Zavedajo se tudi, da nova metodologija ni nujno najbolj optimalna, a vendar jo je treba uvesti, reforma se ne sme ustaviti, temveč mora preživeti. Več svetnikov je poudarilo, da bi njen zamik zaradi stanja nizko- in srednjenapetostnega omrežja pomenil višjo omrežnino za odjemalce. 

Čas bo pokazal, ali in kako jo je treba spremeniti in nadgraditi. Strinjajo se tudi, da je bilo za vse akterje na električnem trgu dovolj časa za prilagoditve, enako velja za podjetja. 

To so potrdili tudi po majski seji pred nekaj dnevi, ko so ponovno zapisali, da je agencija "svetu podrobno predstavila postopek implementacije obračunavanja omrežnine, ki se na podlagi akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje začne uporabljati 1. 7. 2024. Glede na obravnavano, svet agencije za energijo ne vidi argumentov za prestavitev novega obračuna omrežnine."

Prikaz nasprotnih dejstev

V prispevku so med ostalim so izpostavljene trditve direktorice  Agencije za energijo (AE) Duške Godina, da Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sicer problematizira dvig stroškov za omrežnino, vendar kljub zaprosilu AE za podatke, da bi lahko preverili izračune GZS in potrdili navedbe, GZS podatkov ni želela predložiti.

Na GZS smo pristopili k izračunom stroškov omrežnine po novem Aktu o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in k analizi na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od 60 podjetij. Podatki, ki so osnova za izračune, so personificirani podatki, do katerih lahko dostopajo samo podjetja oz. tretje osebe, ki jih podjetje za to pooblasti. GZS do teh podatkov torej nima dostopa, z razliko od Agencije za energijo, ki ta dostop ima in bi lahko sama, za posamezne uporabniške skupine, naredila izračune. GZS pa je pri svoji analizi uporabila primerjalne izračune, ki so zaupne narave, zato GZS ni imela pooblastila, da bi jih posredovala agenciji. Slednji smo ustno na sestanku na MOPE in kasneje tudi v dopisu predstavili rezultate analize, na podlagi katerih bi lahko agencija, v kolikor bi imela iskren interes, sama izvedla izračune. Mimogrede, ministrstvo in nekateri dobavitelji električne energije, ki so za svoje odjemalce opravili izračune, so prišli do enakih rezultatov kot GZS. Drugi razlog, zakaj GZS agenciji ni posredovala podatkov, pa je tudi ta, da so predstavniki agencije zagrozili celo s prijavo zaradi po njihovem mnenju nedopustnega vplivanja na neodvisno delo agencije.

Mag. Tajda Pelicon
Vodja medijskih vsebin