Bližje, ko je 31. december, bolj so sončne elektrarne zanimiva naložba. To je namreč datum, do katerega je treba vložiti vlogo pa pridobitev soglasja za priključitev sončne elektrarne, če želimo, da se nam bosta v omrežje oddana in iz omrežja prevzeta električna energija obračunali na letnem nivoju po neto meritvah oziroma net meteringu. Spomnimo, vsi, ki bodo vloge vložili do omenjenega datuma, bodo imeli še do konca prihodnjega leta čas, da sončne elektrarne postavijo in priključijo v omrežje.
Neto meritve so za lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn zanimive predvsem zato, ker je letni obračun zanje izjemno ugoden. Če je sončna elektrarna načrtovana pravilno glede na količino električne energije, ki jo letno porabi gospodinjstvo, so namreč edini strošek, ki ga plačajo, nekatere dajatve, ki trenutno znašajo približno 20 evrov na mesec. Morebitne viške proizvedene elektrike pa brezplačno preda dobavitelju. Dodatni stroški nastanejo le v primeru, da je bilo proizvedene in v omrežje oddane elektrike manj, kot je je gospodinjstvo v enem letu porabilo. V tem primeru mora manko elektrike, ki ga je prevzelo iz omrežja, plačati.
Sončna elektrarna se splača kljub višjim cenam in nižjim subvencijam
Zaradi takšnega obračuna je nakup sončne elektrarne ena od trenutno najbolj gospodarnih in hkrati varnih naložb, so soglasni ponudniki. To potrjujejo tudi izračuni, ki smo jih naredili v uredništvu, upoštevaje trenutne cene sončnih elektrarn in električne energije.
Naši izračuni sicer kažejo, da se je doba vračila naložbe zaradi navedenega nekoliko podaljšala. Odvisna je predvsem od velikosti sončne elektrarne in načina financiranja. Hitreje se povrnejo naložbe v gospodinjstvih, ki porabijo več električne energije in se zato odločijo za večje sončne elektrarne. Cena teh z večjo močjo namreč pada.
Naložba v 11-kW sončno elektrarno
Gospodinjstvo, ki na leto na primer porabi približno 12.000 kilovatnih ur električne energije, se bo najverjetneje odločilo za vgradnjo sončne elektrarne s priključno močjo 11 kW, ki po bolj zadržanem scenariju na leto lahko proizvede 12.100 kWh elektrike. Kot pravijo ponudniki, je takšnih gospodinjstev največ, saj večinoma vgrajujejo sončne elektrarne z 11 do 13 kW priključne moč.
Cene tako velikih elektrarn na ključ so od 13.000 do 14.000 evrov. Trenutna subvencija Eko sklada je 50 evrov za en kilovat, torej lahko gospodinjstvo do 550 evrov subvencije. Končna cena je torej od 12.450 do 13.450 evrov. V izračunu smo upoštevali višjo ceno.
Letni prihranek 1700 evrov
Poglejmo izračun najprej na mesečni ravni. Upoštevali smo letno porabo elektrike 980 kWh, mesečni račun za elektriko 176 evrov. Po vgradnji sončne elektrarne stroška za električno energijo ne bo več, ostane pa fiksni strošek 20 evrov, saj je treba plačati nekatere dajatve. Upoštevati je treba še stroške vzdrževanja, zavarovanja in upada učinkovitosti sončnih celic. Ponudniki jih ocenjujejo različno, od 10 do 16 evrov na mesec. Mi smo upoštevali 13 evrov. Skupni mesečni strošek po vgradnji je torej 33 evrov, prihranek pa 143 evrov.
Prihranek v 30 letih 38.000 evrov
V enem letu je strošek elektrike 2117 evrov (11.760 kWh), po vgradnji sončne elektrarne pa je skupni strošek 396 evrov, prihranek pa 1721 evrov. V 30 letih bi gospodinjstvo plačalo 63.504 evre elektrike, po vgradnji pa bo strošek 11.880 evrov. Naložba in stroški v 30 letih so torej 25.330 evrov. Naložba se mu bo glede na mesečni oziroma letni prihranek povrnila v 7,8 leta. V 30 letih pa bodo stroški nižji za skoraj 38.200 evrov.
Naložba se povrne v približno devetih letih
Naložba se povrne kasneje, če mora gospodinjstvo najeti kredit. Ob predpostavki, da bi 13.450 evrov odplačalo z mesečnim obrokom, ki je enak mesečnemu prihranku po vgradnji sončne elektrarne, bi pri komercialni banki morali najeti kredit za 9 let in štiri mesece. Naložba bi bila dražja za 3100 evrov. Če bi želeli kredit odplačati v 7,8 leta pa bi mesečni obrok znašal 168 evrov. Naložba bi se podražila za 2600 evrov.
Kot smo nedavno pisali, je najcenejši kredit pri Eko skladu. Če bi vzeli kredit z mesečno obveznostjo, enako mesečnemu prihranku 143 evrov, bi ga odplačevali skoraj 8 let in 10 mesecev, naložba pa bi bila dražja za 2500 evrov. Mesečni obrok kredita, ki bi ga odplačali v 7,8 leta, pa bi znašal 161 evrov, naložba bi bila dražja 2200 evrov.
Kolikor bi se na račun stroškov kredita povišala naložba v sončno elektrarno, toliko bi se znižal prihranek v 30 letih, pa vendar v nobenem primeru ne bi bil nižji od 35.000 evrov.
Za gospodinjstvoo z manjšo porabo 5,5-kW sončna elektrarna
Nekoliko drugačen je izračun, če se gospodinjstvo odloči za manjšo sončno elektrarno, ker porabi manj elektrike. Za pokritje letne porabe 6000 kWh bi moralo vgraditi sončno elektrarno z močjo 5,5 kW. Cena takšne naprave na ključ bi bila, upoštevajoč 275 evrov subvencije Eko sklada, približno 8000 evrov.
Konkretno gospodinjstvo porabi 500 kWh na mesec, za kar plača 90 evrov. Po vgradnji bi plačalo 30 evrov stroškov, od tega 20 evrov za dajatve in 10 evrov za vzdrževanje, zavarovanje in upad učinkovitosti. Prihranilo bi torej 60 evrov na mesec oziroma 720 evrov na leto.
Doba vračila naložbe več kot 11 let
Naložba v sončno elektrarno bi se jim povrnila v 11 letih. Če bi vzeli kredit pri komercialni banki, obrok pa bi znašal 60 evrov, bi kredit odplačevali 15 let in štiri mesece, naložba bi se podražila za 3400 evrov. Če bi se odločili za odplačilo v sedmih letih, pa bi mesečni obrok znašal 109 evrov, naložba pa bi bila dražja za 1420 evrov.
Kredit Eko sklada bi kredit lahko odplačevali največ 10 let, mesečni obrok bi bil 77 evrov, naložba pa dražja za 1900 evrov. Če bi kredit odplačali v sedmih letih, bi mesečni obrok znašal 105 evrov, naložba pa bi bila dražja za 1350 evrov.
Prihranek v 30 letih vsaj 10.000 evrov
V tridesetih letih bi gospodinjstvo za elektriko plačalo 32.400 evrov, za sončno elektrarno in stroške pa 18.800 evrov. V tem času bi torej prihranilo 13.600 evrov oziroma ne manj kot 10.000, če bi naložbo financiralo s kreditom.
Neodvisni od cen elektrike
Naložba se še vedno splača, čeprav so cene elektrarn v zadnjih dveh letih nekoliko višje, subvencije Eko sklada nižje, krediti pa dražji. Na drugi strani pa je električna energija zdaj dražja, kot je bila pred dobrima dvema letoma. In dražja, kot bo, hitreje se bo naložba povrnila, seveda če se ne bodo hkrati višale cene sončnih elektrarn.
Dodati velja, da z naložbo v sončno elektrarno dolgoročno postanemo neodvisni od vsakokratne cene elektrike. Dokler naprava proizvede več energije, kot je v gospodinjstvu potrebujemo, nobena podražitev na nas nima vpliva.
Spet že spet oblubljajo subvencije ,jaz čakam že 2,5Leta obratuje pa 1,8Leta in sedaj sem dobil odločbo da dobim subvencijo za 400 evrov manj kot so obljubljali in spet moram čakat 2meseca da mi nakažejo,jaz sem moral pa po 4.mesecih… ...prikaži več delovanja takoj nakazat manjkajočo subvencije ,tolk o tem kaj obljubljajo in kdaj dajo če sploh dajo.
V izračunu ni upoštevan strošek prejemanja in oddajanja elektrike po novi shemi obračuna moči v 2024.
Kaj pa če/ko ledene pomaranče in grenivke padejo, pa ti zavarovalnica dobrohotno povrne le pol škode, če že ne pogori vse skupaj z hišo!!! Aja, pa je kdo prištel zavarovanje k investiciji?! Nein danke!!!