V Sloveniji naj bi imeli približno 600.000 malih kurilnih naprav, od tega jih je v evidenco EviDim vpisanih približno 450.000. Od teh pa je več kot polovica, približno 254.000 kurilnih naprav na lesno biomaso, torej na drva ali pelete. Približno 150.000 malih kurilnih naprav pa sploh ni zavedenih.
Za slab zrak so krivi ljudje in ne naprave
In prav te so pozimi, v času kurilne sezone, lahko velik vir onesnaževanja, predvsem izpustov trdnih delcev in ogljikovega dioksida. Razlog za to lahko tiči v preprostem dejstvu, da so kurilne naprave stare, še večkrat pa je razlog za povečane izpuste in onesnaževanje zraka človeški dejavnik.
Nevzdrževane peči in dimniki, nepravilno kurjenje drv, vlažna drva in kurjenje materialov, kot so karton, odpadni papir, z različnimi premazi obdelan les in celo plastika, so največkrat glavni razlog, da izgorevanje kuriva ni ustrezno. Rezultat tega pa je slab, onesnažen zrak, kar je še posebej izrazito v kotlinah in tam, kjer je takšnih kurišč več.
Uporabniki si nepravilno uporabo kurilnih naprav privoščijo navkljub temu, da področje uporabe urejajo zakoni in uredbe, ki med drugim predvidevajo tudi globe od 60 do 100 evrov.
Dimnikar: za zdaj ni standardov za meritve
Uporaba malih kurilnih naprav, ne glede na to, katero kurivo se v njih uporablja, namreč ni prepuščeno posamezniku, temveč ga ureja zakonodaja. Pravilno uporabo malih kurilnih naprav na trda goriva podrobneje urejata dve slovenski in ena evropska uredba. Izvajalci teh uredb pa so dimnikarji.
Evropska in ena od slovenskih uredb urejata emisije snovi v zrak, pri čemer je zelo natančno določeno, kakšne so najvišje dovoljene vrednosti za posamezne vrste kurilnih naprav. Druga uredba pa poleg pregledov in čiščenja predpisuje tudi, kako emisije meriti.
A v praksi dimnikarji izvajajo le del določil navedenih uredb. Težava so predvsem meritve emisij malih kurilnih naprav na trda goriva, ki se v praksi ne izvajajo. Kje se zatika, nam je že lani povedal eden od dimnikarjev. Meritev v kotlih in lokalnih napravah na lesno biomaso ne izvajajo, ker zanje ni ustrezne metodologije oziroma standardov. Druga težava, ki jo je izpostavil, pa je draga oprema, ki je nujna, če želimo, da bodo meritve natančne. "Lahko pa uporabniki pričakujejo, da bomo meritve slej ko prej morali začeti izvajati," je še dodal dimnikar.
Standard za meritve je potrjen
Očitno je imel prav, saj je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vladi v obravnavo poslalo spremembe in dopolnitve uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah, s čimer bo uredilo manjkajoči del.
Kot lahko preberemo v obrazložitvi dokumenta, se uredba predvsem v delu, ki se nanaša na meritve, do zdaj ni izvajala, saj za to ni bilo ustreznega standarda, na podlagi katerega bi dimnikarji meritve sploh lahko izvajali. Standard so sprejeli lani novembra, zdaj pa urejajo še podlago za njegovo izvajanje.
Fotografija je simbolična.
To bodo merili dimnikarji
Dimnikarji bodo tako v prihodnje izvajali tudi meritve emisij iz malih kurilnih naprav na trda goriva. Merili bodo črnino dimnih plinov, vsebnost ogljikovega dioksida in kisika, toplotne izgube in temperaturo dimnih plinov, podtlak in tlačno razliko, temperaturo zgorevalnega zraka in tudi vsebnost vode v gorivu.
Na podlagi meritev bodo, tako kot velja že zdaj pri kurilnih napravah na kurilno olje in plin, uporabnika pozvali, da ustrezno ukrepa, če vrednosti ne bodo v zahtevanih mejah. V skrajnem primeru, če uporabnik ne bo odpravil pomanjkljivosti ali opravil prilagoditev, pa o tem obvestili pristojno inšpekcijo.
Roki, do katerih bodo opravili meritve
Preden bodo dimnikarji začeli izvajati prve meritve, pa bo minilo še kar precej časa. Po navedbah ministrstva bo izvajanje meritev namreč zahtevno, zato v prenovljeni uredbi določajo vacatio legis, torej časovni zamik, saj je treba vzpostaviti sistemsko okolje za izvajanje ustreznih usposabljanj izvajalcev teh meritev, izvajalce nato usposobiti in s tem zagotoviti, da bodo meritve korektne in tehnološko skladne.
Meritve bodo dimnikarji začeli izvajati najprej novembra 2026. Za obstoječe kurilne naprave na trdna goriva pa so določili podrobnejše roke, do katerih bo morala biti izvedena meritev. Do novembra 2028 bodo morali dimnikarji izvesi meritve na napravah, ki so bile izdelane pred letom 1998, do novembra 2029 meritve na napravah, izdelanih v obdobju od 1998 do 2017, do novembra 2030 pa še meritve emisij naprav, izdelanih od leta 2018 naprej.
Mejnike so na ministrstvu postavili zaradi velikega števila kurilnih naprav, za katere bo treba izvesti meritve. Ocenjujejo, da je teh približno 200.000.
Iz meritev pa so izvzete enosobne kurilne naprave na trda goriva, kot so na primer sobni kamini ali kaminske peči in štedilniki na drva.
No to pa je ena izmed redkih uredb, ki jo pozdravljam. To kar ljudje kurijo danes v pečeh ali kaminih, to gre že čez vse meje. Peljem otroka zjutraj v šolo, seveda peš, ker je sprehod zjutraj dober, ampak...gledam vse… ...prikaži več avtomobile pred šolo in se kao vzpodbuje, da se ne vozi otrok v šolo z avtom, tako zaradi gibanja kot zaradi onasneževanja. Pa pogledam dimnike po poti, kaj se potem temu reče? Sam bi prepovedal peči na trda goriva za primarno ogrevanje v strjenih naseljih.
to je tako napisano, kot da kamioni (peči na trda goriva)bojo preverjeni na emisije avtomobili (kamini) pa ne. Če splošno pogledamo je kaminov več pa ogrevajo samo en prostor peči pa celotni objekt pa še sanitarno vodo za umivanje in… ...prikaži večn pranje. če so se spravili to gledat pa preverjat naj vse gledajo saj vsi spuščajo v isto ozračje.
Iz protesta protestirajmo tako, da se vsi začnemo ogrevati na elektriko! Potem bo črni ceh le še merili izpustov pajkov....