Že nekaj časa je znano, da so največji onesnaževalec zraka z delci PM 10 pozimi individualna kurišča. Ne zato, ker bi bila ta velika, temveč ker jih je zelo veliko, pravi Marko Rus iz urada za stanje okolja in sektorja za kakovost zraka v Sloveniji.
To podkrepi s podatkom, da smo v 60 do 70 odstotkih, ko na določenih mesti presežemo mejne vrednosti delcev PM 10 v zraku, za nastalo stanje krivi sami. Zato bi lahko na tem področju precej naredili in število takšnih epizod zelo zmanjšali.
Drva morajo biti ustrezno suha, v kurišča pa se ne sme zmetati še vsa odpadna plastika in embalaža iz gospodinjstva, opozarja. Suha drva pa je treba znati pravilno kuriti. Marsikdo namreč tega ni vešč in ne ve, da se ob nepravilnem kurjenju velika večina, kar 80 odstotkov delcev PM 10, iz kurišča sprosti v prvih 15 minutah po tem, ko smo zakurili. V dimu, ki se takrat vali iz kurišča, je zelo veliko delcev PM 10. Če je kurjenje pravilno in ko je kurišče že dobro segreto, delci niso več težava.
Zaradi nepravilnega ravnanja in predvsem neodgovornosti, če v kuriščih kurimo tisto, kar ne bi smeli, lahko že en sam kurjač povzroči, da bosta celo naselje ali vas imela slab zrak nasičen z veliko koncentracijo delce PM 10, opozori Marko Rus
Pravilno kurjenje in kakovostno kurivo sta pri nas zaradi značilnih vremenskih razmer še bolj pomembna kot v kateri od drugih držav. Na Danskem, na primer, veter zelo hitro odpihne dim in s tem tudi probleme z delci, pri nas pa je vetra manj. V slabo prevetrenih dolinah in kotlinah se zaradi temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje onesnaževanja, povečuje nabiranje večjih količin delcev in drugih onesnaževal, poveča se njihova koncentracija, delci pa se zadržujejo pri tleh.
Na ARSO koncentracijo delcev PM 10 merijo od leta 2002, zdaj na 23 merilnih postajah. Zrak se je v zadnjih 20 letih precej izboljšal, ugotavljajo, pa vendar še vedno pozimi obstajajo obdobja, ko izmerijo povečane vrednosti delcev. Ti so za zdravje ljudi zelo škodljivi, saj prodirajo v pljuča in naprej v kri, pri tem pa velja, manjši ko so, globlje v pljuča lahko prodrejo.
lepo je govorit iz udobnega fotelja ob mastni plači. ja na obrobjih pa.. ni plinskega omrežja, ni internetnega omrežja, ni električnega omrežja ( danes ko se vgrajujeo TČ in FVE so kabli kar naenkrat pretanki ), ni , ni ni.… ...prikaži več. lahko je v velikih mestih bit pameten, na vasi pa ni plinskega omrežja in so ljudje prisiljeni v monoplistične pogodbe. in dimnikarji lahko lupijo poštenjake, pa probite enga dimnikarja pripravt, da se bo spravu na tisto barabo, ki kuri svinjarijo..dovrtel -me že ni, adijo,
Ljubljana ima enega najslabših zrakov v EU zaradi slabe prevetrenosti in župan, ki je zato odgovoren, ne stori nič. Obstaja fond v EU, za subvencioniranje plina in elektrike, ter daljinskega ogrevanja, pa tu nič od tega, zato dokazano umira vsako… ...prikaži več leto, samo v Ljubljani, od 250-300 ljudi več, kot normalno.