Izračun: Ali se toplotna črpalka zaradi nove omrežnine sploh še splača?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) organizira še enega od skupinskih nakupov, v okviru katerih lahko potrošniki preverjene izdelke kupijo pod bolj ugodnimi pogoji. Potem ko so v preteklosti uspešno izpeljali že sedem skupinskih nakupov, nazadnje pralnih strojev s toplotnimi črpalkami in klimatskih naprav, so zdaj v okviru projekta Clear-HP na vrsti toplotne črpalke za ogrevanje. 

Namen skupinskega nakupa toplotnih črpalk za ogrevanje je potrošnikom olajšati dostop do toplotne črpalke za ogrevanje, tako da zagotovijo izbor kakovostnih naprav in montaže po kar se da ugodni ceni. 

Vsi, ki načrtujejo nakup toplotne črpalke, pa tudi tisti, ki o tem šele razmišljajo, ali pa bi o toplotnih črpalkah, njihovem delovanju in učinkih želeli izvedeti več, se od danes lahko prijavijo na skupinski nakup. 

Kot poudarjajo na ZPS, je prijava brezplačna in ni zavezujoča. Ne pomeni torej, da bi moral zaradi prijave potrošnik toplotno črpalko tudi kupiti. Vsi, ki se bodo prijavili, se bodo lahko udeležili petih brezplačnih delavnic o toplotnih črpalkah in še pred odločitvijo za nakup tako dobili čim več neodvisnih informacij. 

Brezplačna predavanja: 
1.    Nakup toplotne črpalke: kaj je dobro vede ti pred nakupom? (torek, 21. 1. 2025, od 17. do 18. ure) 
2.    Financiranje vaše toplotne črpalke: subvencije in zeleni krediti za nakup (torek, 4. 2. 2025, od 17. do 18. ure)
3.    Pripravite dom na vgradnjo toplotne črpalke: nujni ukrepi za učinkovito delovanje (torek, 11. 2. 2025, od 17. do 18. ure)
4.    Nov način obračuna omrežnine: kaj to pomeni za lastnike toplotnih črpalk (torek, 4. 3. 2025, od 17. do 18. ure)
5.    Vzdrževanje toplotnih črpalk: najboljše prakse za dolgo življenjsko dobo (torek, 18. 3. 2025, od 17. do 18. ure

V drugi poloviti marca bodo prijavljeni dobili tudi nezavezujoče ponudbe modelov izbranih toplotnih črpalk in individualno ponudbo za njihovo nepremičnino. V naslednjem koraku se bo potrošnik s ponudnikom lahko dogovoril za ogled nepremičnine, ki naj bi se ogrevala s toplotno črpalko, na podlagi tega pa dobil končno ponudbo. 

Koliko različnih modelov toplotnih črpalk in po kakšni ceni bodo, za zdaj na ZPS še ne razkrivajo. So pa opravili test toplotnih črpalk, ki bo javnosti predstavljen februarja. Izvedeli smo še, da bodo v ponudbah lahko le toplotne črpalke, ki bodo na testu dosegle oceno dobro ali zelo dobro, končna izbira pa bo odvisna tudi od pogojev, ki jih bodo lahko dosegli z izbranimi ponudniki toplotnih črpalk. 

Ker bo število toplotnih črpalk omejeno, vse pozivajo, da se na skupinski nakup prijavijo čim prej, najkasneje pa do 31. maja. 

Toplotna črpalka, izolacija in omrežnina

Del projekta, v katerega je vključenih sedem nacionalnih potrošniških organizacij, podpira pa ga tudi EU, je tudi ozaveščanje potrošnikov o učinkoviti rabi energije za ogrevanje in delovanju toplotnih črpalk. 

Te so lahko zelo dobra in gospodarna izbira za ogrevanje, ni pa nujno, pravijo na ZPS. Veliko bolj so učinkovite v energijsko manj potratnih stavbah kot v tistih, ki so neizolirane. Hkrati je »marsikateri potrošnik zaradi informacij o vplivu novega tarifnega sistema za obračun omrežnine v dilemi, ali je toplotna črpalka res prava izbira,« še dodajajo. 

Obe dilemi je že na predstavitvi skupinskega nakupa razjasnil energetski svetovalec Matjaž Eržen iz EnSvet, ki deluje v okviru Eko sklada. Predstavil je dva konkretna primera oziroma izračuna, v katerih je prikazal, kako na učinkovitost toplotne črpalke in rabo energije vpliva energijska učinkovitost stavbe ter kako vgradnja toplotne črpalke vpliva na omrežnino. 

Toplotna črpalka v nizkoenergijski hiši

V prvem primeru gre za hišo s 150 kvadratnimi metri ogrevane površine, ki je zasnovana nizkoenergijsko. Na leto v hiši potrebujejo 5000 kWh toplote za ogrevanje prostorov in 5000 kWh toplote za pripravo sanitarne vode. Ogrevala so ploskovna, torej talno gretje. 
Da bi zagotovila dovolj toplote za ogrevanje in toplo vodo, bi toplotna črpalka z letno učinkovitostjo (SCOP) 4 na leto porabila 2500 kWh električne energije (10.000 kWh/4). 

Kot je izračunal Eržen, je letni strošek za električno energijo po tržnih cenah 605 evrov (0,1539 evra/kWh brez DDV), po cenah iz uredbe (0,077 evra/kWh brez DDV) pa 371 evrov na leto. Pri izračunu je upošteval tudi strošek dodatne moči kompresorja črpalke 2,2 kW, zaradi česar bi gospodinjstvo plačalo 71 evrov dodatne omrežnine na leto. 

Pred uvedbo novega omrežninskega akta bi bil letni strošek po tržnih cenah 598 evrov, po cenah iz uredbe pa 364 evrov.

Razlika med računom za električno energijo pred in po uvedbi nove omrežnine je po besedah Eržena v takšni hiši zanemarljiva, saj znaša le nekaj evrov na leto. Zato nov način omrežnine ni razlog, zaradi katerega se ne bi odločili za ogrevanje s toplotno črpalko.

Klasična slovenska hiša 

V drugem primeru, ki ga je predstavil, gre za energijsko potratno hišo, kakršnih je v Sloveniji še vedno veliko. Ogrevalna površina je enaka kot v prejšnjem primeru, razlika je v tem, da so ogrevala radiatorji, poleg tega morajo zato, da bi zagotovili dovolj toplote, vgraditi toplotno črpalko s 4,5 kW več moči kot v energijsko učinkoviti hiši. 

Letno grelno število toplotne črpalke (SCOP) je zato v tem primeru precej nižje, in sicer 2,7, saj mora naprava premagovati večje temperaturne razlike. Ogrevalno vodo mora zaradi radiatorjev ogreti na 55 stopinj Celzija, v talnem gretju pa zadostuje 35 stopinj Celzija. 

Hkrati je potreba po toploti v neizolirani hiši bistveno večja, na leto jo potrebuje kar 22.000 kWh, toplota za ogrevanje sanitarne vode pa je enaka, in sicer 5000 kWh. Toplotna črpalka bo na leto tako potrebovala 10.000 kWh električne energije (27.000/2,7). 

Strošek za elektriko po tržnih cenah bi bil 2477 evrov, po cenah iz uredbe pa 1539. Energetski svetovalec je pri izračunu končnega stroška upošteval tudi dodatne stroške omrežnine za dodatnih 4,5 kW moči (v primerjavi z močjo TČ v nizkoenergijski hiši) in dodatnih 6 kW (trije pomožni električni grelci za pomoč pri nizkih temperaturah). Omrežnina za letni strošek teh dodatnih moči bi bila po njegovem izračunu 341 evrov. 

Po starem bi uporabnik v takšni hiši za delovanje toplotne črpalke plačal 2392 evrov po tržnih oziroma 1454 evrov po uredbenih cenah. 

Razlika med stroškom elektrike pred in po uvedbi novega omrežninskega sistema je v tem primeru nekoliko večja, in sicer 85 evrov na leto, Kar po besedah Eržena ni toliko, da bi se toplotni črpalki zgolj zaradi omrežnine odpovedali. 

Toplotna izolacije hiše ima velik vpliv

Če pa primerjamo letne stroške ogrevanja v eni in drugi hiši, pa ugotovimo, da ogrevanje energijsko potratne hiše pomeni več kot trikratni strošek ogrevanja nizkoenergijske hiše. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje pa je uporaba toplotne črpalke tudi v potratni hiši še vedno bolj gospodarna. Za olje bi v takšni hiši namreč plačali 3650 evrov. 

A kot poudari Eržen, znižali bi stroške ogrevanja, vendar pa toplotne črpalke, ki niso energijsko učinkovite, niso do okolja prijazne naprave. 

Če želimo, da bo toplotna črpalka delovala učinkovito, je treba najprej ustvariti ustrezne pogoje, torej zmanjšati potrebe po toploti in vgraditi nizkoenergijska ogrevala, pove Eržen in zaključi, da električna energija pozimi postaja vse dražja, zato tudi dolgoročno ne moremo pričakovati, da bo poceni. To je treba upoštevati predvsem pri toplotnih črpalkah, ki delujejo v energijsko potratnih hišah, zaradi česar tudi naprave postanejo manj učinkovite, še posebej, če niso kakovostne.