Za Marlesovo hišo NB lahko rečemo, da razbija mite o dolgočasnih, škatlastih, asketskih hišah, ki naj bi bile značilne za standard pasivne gradnje, zato je vsekakor vredna pozornosti. Nastala je v tesnem sodelovanju investitorjev, arhitektov in mariborskega podjetja, ki so dokazali, da je pasivna hiša lahko tudi drugačna.
Arhitekta Miha Čebulj in Špela Štern iz arhitekturnega biroja MCA sta izhajala iz okolja in parcele in načrtovala hišo, ki bo kar najbolj izkoristila dane možnosti. Zasnovala sta enodružinsko hišo, ki „z velikim odprtim bivalnim prostorom, različnimi višinami prostorov in zveznimi prehodi med notranjostjo in zunanjostjo, predstavlja prostorski dialog med krajino in objektom.“
Preplet odprtosti in intime
Hiša NB je z velikimi, od tal do stropa segajočimi steklenimi površinami, obrnjena na jugozahod. Za stekli se odpira velik bivalni prostor, ki funkcionalno združuje dnevni bivalni prostor z jedilnico in kuhinjo. Globje v notranjosti pa dvostopnični dvig ločuje bivalne od servisnih prostorov, ki so nanizani na zadnji, zaprti strani, kjer je hiša tudi delno vkopana v teren. Tu sta arhitekta razporedila garažo in vhod ter pralnico, prostor za strojne inštalacije in priročne sanitarije.
Zasnova osvetlitve poudarja ambient
Tudi pri opremi notranjosti sta arhitekta sledila konceptu naravne, organske gradnje. Celotnemu interierju daje poseben pečat les, ki se v zaobljenih linijah elegantno prepleta s svetlobo in prostornostjo. Tako kot vse v hiši, tudi regali oblikovno sledijo ovalnim linijam. Ta zaobljenost brez kotov in ostrih robov se kot rdeča nit vleče skozi celotno hišo. Posebno vlogo v hiši ima osvetlitev, njena zasnova še poudari učinek lesnih opažev in zaobljenih linij. Vse svetilke je mogoče zatemniti, saj lahko tako v vsakem trenutku ustvarijo različna svetlobna razpoloženja. Lepo osvetljeni niso le notranji prostori, tudi na vrtu, ki obdaja celotni južni in zahodni del, v temi zasijejo skriti kotički. Deloma nadkrita terasa, ki se neopazno nadaljuje v travnik, je prav tako iz lesa.
Lastnika nista imela v mislih pasivne hiše
Izračuni so pokazali, da se hiša zaradi idelane orientacije bivalnih prostorov z velikimi steklenimi površinami na jugovzhod, izbire sistema montažne gradnje ter kakovostnega načrtovanja in izvedbe zrakotesnega ovoja uvršča v pasivni standard. Izbrali so sistem gradnje Marles Mega plus N 14, ki dosega energijski razred 10 kWh/m2 na leto in ima certifikat nemškega Passivhaus instituta. Zunanje stene hiše na masivnih lesenih nosilcih s skupno debelino 397 milimetrov in toplotno prehodnostjo 0,10 W/m²K so sestavljene iz 10 plasti, od katerih toplotna izolacija iz kamene volne in neoporja predstavlja kar 340 milimetrov. K tako energijsko učinkovitemu sistemu gradnje gredo še lesena pasivna okna s trislojno zasteklitvijo.
Strošek za ogrevanje le 300 evrov na sezono
Pasivni standard je narekoval tudi vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka in izbiro toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje. Ker je okoli hiše dovolj zemljišča, sta se lastnika odločila za toplotno črpalko zemlja/voda, položili so 600 metrov zemeljskega kolektorja. „Naložba v ta sistem je morda malo dražja kot v toplotno črpalko zrak/voda, vendar izkoristek izbranega sistema ni odvisen od zunanje temperature, kot pri toplotnih črpalkah zrak/voda, kjer ta pada z nižanjem zunanje temperature,“ izpostavi investitor. „Do sredine oktobra še nismo vklopili ogrevanja, temperatura v hiši pa se v teh poznojesenskih sončnih dneh dvigne tudi do 24 stopinj Celzija. Seveda so zunanje žaluzije dvignjene, da v hišo pride čim več sonca. Strošek električne energije za ogrevanje 250 m2 tlorisne površine je manj kot 300 evrov na sezono.“
Kljub izjemno majhni rabi energije za ogrevanje ima hiša še en vir toplote. To je kamin na drva sredi dnevne sobe, a kot pravi lastnik: „Namenjen je bolj za prijetno vzdušje, kot pa ogrevanje, saj bi se lahko hiša zaradi dobre izolacije tudi pozimi hitro pregrela.“
Prisilno prezračevanje je nujno
Pomaga tudi rekuperacija, ta pozimi ogreva zrak, ki vstopa v hišo in tako zmanjša energijske izgube. Ker ima hiša zrakotesni ovoj, je rekuperacija še kako potrebna, da se hiša zrači in tako prepreči nabiranje vlage in posledično nastajanje plesni, sta prepričana lastnika. Menita, da veliko ljudi naredi napako pri prenovah ali novogradnjah, ko vgradijo okna s plastičnimi okvirji, ki zelo tesnijo, posledično pa se začne v stanovanju zaradi nabiranja vlage delati plesen, ker se prostori premalo zračijo.
Poleti je treba steklene površine senčiti z zunanjimi žaluzijami, hkrati pa uporabljajo talno hlajenje. Uravnava ga sistem, ki glede na temperaturo in odstotek relativne vlage v prostoru izračuna in nastavi takšno temperaturo hladilne vode, da prepreči nastanek kondenzacije.
Vse o gradnji, obnovi in energiji lahko preberete tukaj.
Osebna izkaznica hiše NB
Izvajalec: Marles hiše Maribor, d. o. o.
Arhitekturni biro: MCA - Miha Čebulj Arhitektura
Avtorja projekta:
Miha Čebulj, u. d. i. a. m. arch.(bi)
Špela Štern, u. d. i. a. m. arch.(iaac)
Energijska učinkovitost: pasivni razred Marles Mega plus N 14 z (10 kWh/m2a)
Steklene površine: pasivna okna Natur 92, Marles PSP, d. o. o.
Lokacija: Podgorje pri Slovenj Gradcu
Neto stanovanjska površina: 249 m2
Leto izvedbe: 2017
Zunanja arhitektura je kontejner za smeti dizajn. Kdaj bodo prišle spet v modo kvalitetno narejene hiše ki so večnega dizajna in ne za 5 let. Poglejte kaj so gradili rimljani, še danes se klanjamo temu. Aja pa nisem nek zagrizen… ...prikaži večn starec. Sem v 30ih.