Na ministrstvu infrastrukturo so že pred časom ugotovili, da so se samooskrbne sončne elektrarne zelo razširile na individualnih hišah, medtem ko skupnostna samooskrba, kamor štejejo skupinsko samooskrbo in skupnosti OVE, ni zaživela. Med drugim je prav to vzrok, da je ministrstvo pripravilo spremembe in dopolnitve uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki jo je vlada sprejela 23. decembra lani.
A kljub več različnim administrativnim oviram, ki so pred sprejetjem nove uredbe oteževale postavljanje skupnostnih sončnih elektrarne, so v vasi Budanje v Vipavski dolini uspeli. Pobudnik projekta je bilo podjetje Gen-I, ki je za projekt navdušil ajdovskega župana Tadeja Beočanina, zelo dobro pa so ga sprejeli tudi krajani.
Elektrike dovolj za sedem stanovanjskih hiš
Na strehi podružnične šole so postavili 55,68-kilovatno sončno elektrarno, ki naj bi na leto proizvedla 58.500 kWh električne energije. To pa zadostuje za vse potrebe po elektriki sedmih stanovanjskih hiš, ki tvorijo samooskrbno skupnost.
Celoten projekt, torej pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj in načrt ter postavitev sončne elektrane, je financiralo podjetje Gen-I. Člani skupnosti pa so pridobili cenejšo elektriko, letni prihranki naj bi bili več kot 100 evrov, hkrati pa oskrbo z okolju prijazno zeleno energijo brez posegov na njihovih strehah in brez začetne investicije v napravo za samooskrbo. Z dolgoročno uporabo sončne elektrarne so si zagotovili trajnostno energijo po zagotovljeni ceni mesečne uporabnine, prispevali pa bodo tudi k znižanju ogljičnega odtisa.
Naslednji projekt sončna elektrarna na strehi zdravstvenega doma
Skupnostna sončna elektrarna v Budanjah je prvi takšen projekt, saj so prvič na strehi javnega objekta postavili napravo, ki je namenjena za oskrbo lokalnega prebivalstva z zeleno elektriko. V podjetju Gen-I načrtujejo še en podoben projekt, na strehi zdravstvenega doma v Ajdovščini bodo, ko bodo razmere zaradi pandemije to dopuščale, postaviti še eno sončno elektrarno za samooskrbo skupnosti OVE, v katero se bo lahko vključilo približno 30 članov, lastnikov stanovanj v bližnjih večstanovanjskih stavbah.
Po analizi teh dveh pilotnih projektov pa v podjetju načrtujejo širjenje prakse po Sloveniji, saj verjamejo, da je zelena transformacija edina pot do lepše in čiste prihodnosti. Tehničnega potenciala in prostora na strehah, parkiriščih, degradiranih območjih je zagotovo dovolj, saj je bil že pred časom ocenjen na 27 TWh na leto, kar je 68 odstotkov več, kot je zdaj letna raba električne energije v Sloveniji.
