Na testu so preverili, kako kakovostni so peleti, vseh 18 vzorcev pa je bilo skladnih s standardom SIST EN ISO 17225-2, ki opredeljuje mejne vrednosti najpomembnejših lastnosti tega kuriva za posamezne kakovostne razrede, kot so vsebnost vode, delež pepela, mehansko obstojnost, gostoto nasutja in delež finih delcev.
Cene peletov so se od junija spremenile
ZPS je vzorce peletov v 15-kilogramskih vrečah kupil sredi junija na različnih prodajnih mestih po Sloveniji, v trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah in skladiščih spletnih ponudnikov.
Cene, ki so jih plačali takrat, za marsikatere pelete zdaj ne držijo več. Na ZPS so zanje plačali od 4,51 do 9,12 evra. Ob tem so napisali, da cena tudi tokrat ne odraža kakovosti, saj so za vrečo zmagovalnih avstrijskih peletov Drauholz odšteli 5,46 evra. Na testu pa so dosegli skupno oceno 95.
Med najboljšimi tudi slovenski peleti
Na drugo mesto so se skupno oceno 93 uvrstili romunski peleti Schweighofer, katerih cena je zdaj 7,11 evra na vrečo. Na metih od tretjega do petega so peleti slovenskega porekla. Skupno oceno 91 so dosegli peleti Lesoteka, cena za vrečo je zdaj celo nižja in je od 6,04 do 6,51 evra, z oceno 90 sledijo peleti RZ Pellets, katerih cena je zdaj od 6,99 do 9,53 evra. Vsi ostali peleti so prejeli manj kot 90 točk.
Glede na opravljene teste je kakovostnemu razredu A1 ustrezalo 12 vzorcev, od tega jih je 11 dobilo zelo dobro skupno oceno, tri so razvrstili v razred A2 in tri v razred B. Edini vzorec, ki je imel na vreči odtisnjen certifikat EN plus A2, je imel v vreči pelete kakovostnega razreda A1.
Napačna oznaka razreda kar pri šestih vzorcih
Ugotovili pa so tudi nasprotno, saj je imelo vseh šest vzorcev, ki so jim v laboratoriju izmerili kakovostni razred A2 ali B, na vreči odtisnjen certifikat EN plus A1. To daje malce grenek priokus, pravijo na ZPS. „Vse smo kaznovali z odvzemom točk oziroma z znižanjem skupne ocene. Oceno pomanjkljivo za označevanje pa je dobilo pet vzorcev, ki na vreči niso imeli označenega kakovostnega razreda.“
Za to, da se peleti uvrstijo v razred A1 ne smejo vsebovati več kot 10 odstotkov vode, dovoljeni ostanek pepela je 0,7 odstotka, mehanska odpornost mora biti 98-odstotna, gostota nasutja pa od 600 do 750 kilogramov na kubični meter.
Pomen trajnosti in pravilne uporabe peletov
Letošnja novost so peleti, ki imajo oznako FSC ali PEFC, trajnostni oznaki, ki potrjujeta, da lesna surovina izhaja trajnostno upravljanih gozdov. Lani med vzorci pelet s katero od teh oznak ni bilo, letos pa so jo imeli peleti Dankros, ki je edini med njimi dobil zelo dobro skupno oceno, Medeks in Arboreko.
Problematika uporabe lesnih goriv v zvezi z onesnaženjem zraka je nadvse aktualna in pereča. Test, ki smo ga izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je financiralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Kot poudarjajo na ZPS, je ogrevanje s peleti prijazno do okolja le, če so ti kakovostni in jih kurimo v ustrezni kurilni napravi z visokim izkoristkom in dobrim zgorevanjem. Hkrati opozarjajo, da kurilne naprave na lesno biomaso, ki se ne uporabljajo pravilno ter niso redno vzdrževane in očiščene, niso nevarne samo za okolje, ampak tudi za ljudi.
Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu
Za uporabo v gospodinjstvih priporočajo pelete razreda A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno kurilno napravo zagotavljajo učinkovito in do okolja prijazno ogrevanje.
Na embalaži naj bo navedenih čim več podatkov, med drugim izvor peletov in podatek o proizvajalcu. Če kupujete pelete ponudnika, ki ga še ne poznate, najprej preverite podatke na embalaži in na spletu, nato pa kupite manjšo količino peletov in spremljajte delovanje peči. Preveriti je treba in po potrebi na novo nastaviti parametre, da je zagotovljeno učinkovitejše zgorevanje in manjše onesnaževanje okolja.
Država pa nam bo diktirala na kaj naj se grejemo po naročilu elektro lobijev🤔
ljudje bodo na premog z drvmi prešaltali, tako zelo se vse draži.