Ponudniki sončnih elektrarn, vsaj tisti, ki trdijo, da so njihove naprave kakovostne, zagotavljajo, da bodo delovale 30 let. Finančne konstrukcije pa so izračunali tako, da naj bi se naložba povrnila najkasneje v 15 letih. Toliko časa naj bi investitor plačeval kredit.
Natančneje, obrok kredita je izračunan tako, da ga poplačamo s prihrankom na računu za elektriko, ki je potem, ko elektrarna začne delovati, precej nižji. Plačamo le še obvezne dajatve, med katerimi pa ni stroška za omrežnino. Ko je elektrarna odplačana, pa vsa leta, ki ostanejo do konca njene dobe delovanja, plačujemo le obvezne dajatve. Denar, ki bi ga sicer porabili za plačilo elektrike in omrežnine, pa lahko namenimo nečemu drugemu.
Finančna konstrukcija je dobro postavljena, o čemur pričajo tudi podatki o številu vgrajenih sončnih elektrarn v preteklih letih. Po zadnjih podatkih PVportala (Slovenski portal za fotovoltaiko) je bilo leta 2018 postavljenih nekaj več kot 1300 samooskrbnih sončnih elektrarn, za lani in letos pa točnega podatka še ni, zagotovo pa jih je bilo postavljenih vsaj še dvakrat toliko.
Vendar pa se še vedno marsikdo sprašuje, ali se mu splača postaviti sončno elektrarno in postati samooskrben. Vprašanje je pravo, saj se vse računice ne izidejo enako, odvisne pa so predvsem od količine elektrike, ki jo posamezno gospodinjstvo porabi, in seveda od tega, ali imamo dovolj veliko in primerno orientirano streho za namestitev sončnih panelov. Na splošno velja, večja, ko je poraba elektrike, hitreje se naložba povrne in več denarja gospodinjstvu ostane po njenem izplačilu. Kje je meja?
Različna poraba elektrike v hišah
Za izračun smo vzeli različne količine porabljene elektrike, ki so lahko tipične za gospodinjstva. Po podatkih SURS povprečno štiričlansko gospodinjstvo na leto porabi za 4000 kWh elektrike. Ocenimo lahko, da v takšnem gospodinjstvu elektriko ne porabijo le za tipične aparate in naprave, temveč z njo ogrevajo tudi sanitarno vodo. Njihova poraba pa je precej racionalna. Še manj porabijo v gospodinjstvu, približno 3000 kWh na leto, če vodo ogrevajo z drugimi viri, na primer s sončnimi kolektorji in pozimi z energentom, s katerim ogrevajo hišo.
Približno pet do sedem tisoč kilovatnih ur elektrike porabijo gospodinjstva v hišah, ki so precej potratna ali pa večja. Toliko elektrike porabijo tudi tam, kjer prostore in vodo ogrevajo prek toplotnih črpalk, hkrati pa so njihove hiše energijsko varčne. V hiši, ki je povprečno energijsko učinkovita, priključeno pa imajo toplotno črpalko, na leto porabijo približno 9000 in več kWh elektrike.
Pri ceni elektrike smo po podatkih SURS upoštevali povprečno ceno, 0,16 evra/kWh. Izračuni pokažejo, da se naložba v sončno elektrarno, najhitreje povrne tistim gospodinjstvom, ki porabijo devet in več tisoč kilovatnih ur elektrike na leto, ocenjena doba vračila je nekaj več kot 12 let, v naslednjih skoraj 18 letih pa bodo na račun nižjega stroška elektrike, za druge potrebe lahko namenili nekaj manj kot 22.000 evrov. Skoraj 13 let bodo na vračilo naložbe čakala gospodinjstva s porabo 7000 kWh, 15 in pol let pa bo trajalo, da se izplača naložba tistim, ki imajo podpovprečno porabo, le približno 3000 kWh na leto. V preostanku pričakovane dobe delovanja sončne elektrarne, pa bodo razpolagali zgolj s 4600 evri.
Račun za elektriko vsaj 40 evrov na mesec
Tistim, ki porabijo manj kot 3000 kWh elektrike na leto, kar pomeni, da je njihov mesečni račun manj kot 40 evrov, se naložba v sončno elektrarno ne splača. Vsaj ne dokler se ne bodo odločili za nakup električnega avtomobila ali za ogrevanje s toplotno črpalko ali pa celo oboje.
Po dostopnih podatkih so cene za 1 kW priključne moči sončne elektrarne na ključ od 2000 do 3000 evrov. Pri izračunu smo upoštevali nižjo vrednost, ki pa je lahko pri nekaterih ponudnikih celo še nižja in ne presega 1700 evrov, zato je vredno preveriti več različnih ponudnikov. Od ocenjene vrednosti naložbe smo odšteli še subvencijo Eko sklada, ki znaša 180 evrov za 1 kVA, kar je enakovredno enemu kilovatu priključne moči.
V ceno sončne elektrarne je vključeno tudi redno letno vzdrževanje, pri nekaterih ponudnikih pa tudi zavarovanje. Vendar to velja v primeru kredita in za čas odplačevanja naložbe. Če zavarovanja v pogodbi ni, bomo za sklenitev tega pri zavarovalnici odšteli še od 40 do 100 evrov na leto. Vedeti moramo, da je treba sončno elektrarno zavarovati posebej, saj v zavarovanje hiše, če ga imate, ta ni vključena. V tem primeru se vračilna doba naložbe podaljša
Tudi pri priključni moči gre za oceno, da sončna elektrarna iz vsakega kilovata moči na leto v povprečju proizvede 1100 kWh elektrike. Pri obveznih dajatvah, ki jih tudi po zagonu sončne elektrarne plačuje lastnik, pa smo upoštevali strošek za obračunasko moč in prispevek za STPE in OVE, ki pri odjemalcih z obračunsko močjo 7 kW skupaj z DDV znašata 13,42 evra, pri odjemalcih z obračunsko močjo 10 kW pa 18,3 evra.
Pri letni porabi elektrike 5000 kWh smo upoštevali višjo obračunsko moč, zato je doba odplačila nekoliko daljša, kot pri gospodinjstvih s porabo 4000 kWh. Se pa ta precej spremeni, če ima tako gospodinjstvo nižjo obračunsko moč, v tem primeru se jim bo naložba povrnila v manj kot 13 letih.
Več o gradnji in rabi energije najdete tukaj.
