Ministrstvo, pristojno za energijo, je konec lanskega leta izdalo pravilnik, ki določa tehnične zahteve za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Gre za tako imenovane balkonske sončne elektrarne oziroma fotonapetostne panele, ki delujejo po principu, priključi in uporabljaj.
Pomembni sta dve številki: 600 in 800 vatov
Pomembna novost v pravilniku je ta, da lahko vtična proizvodna naprava v distribucijsko omrežje električne energije v kateremkoli trenutku oddaja delovno moč, ki je enaka ali manjša od 600 W. Sicer pa velja, da je skupna delovna moč naprave na posameznem prevzemno-prodajnem mestu lahko največ 800 W.
Balkonska sončna elektrarna ima nekaj prednosti in tudi slabosti. Poleg tega, da jo je enostavno namestiti, je v primerjavi s sončno elektrarno na strehi bistveno cenejša oziroma bolj dostopna, zanjo ne potrebujemo soglasja. Uporabnik mora 14 dni pred vklopom v vtičnico elektrodistributerja o tem obvestiti. V obrazcu mora navesti še številko merilnega mesta in priložiti izjavo o skladnosti proizvajalca naprave ter kopijo navodila za montažo in priključitev. Tako dokaže, da naprava ustreza tehničnim standardom in da delovna moč balkonske elektrarne ne presega 600 vatov.
Med slabostmi pa lahko omenimo omejeno delovanje, ki je vezano na dostopnost električne energije iz omrežja, saj razsmernik brez napetosti iz omrežja ne bo deloval, viške lahko v omrežje le oddamo, ne moremo pa jih prodati.
Za namestitev na balkon stanovanjskega bloka je treba dobiti soglasje etažnih lastnikov.
Kolikor bo proizvedla, toliko manj bo elektrike iz omrežja
Balkonska sončna elektrarna deluje tako, da iz energije sonca ustvarja električni tok, razsmernik pa ga pretvori v električno energijo, ki napaja električne naprave v gospodinjstvu. Tako proizvedena elektrika steče prek balkonske vtičnice do klimatske naprave, hladilnika, pralnega stroja … V času, ko naprava proizvaja električno energijo, ki napaja gospodinjske aparate, se iz omrežja odvzema toliko manj elektrike.
Namestimo jo na balkon, streho, nadstrešek, na vrt
Balkonska sončna elektrarna je običajno sestavljena iz enega ali dveh fotonapetostnih modulov, katerih skupna priključna moč ne sme preseči 800 W. Moduli se s posebnimi nosilci pritrdijo na balkonsko ograjo ali drugo ustrezno površino, kabel z razsmernikom se vklopi v zunanjo vtičnico. Čeprav ji rečemo balkonska, pa napravo lahko vgradimo tudi na fasado, streho, nadstrešek in celo na vrt, pomembno je le, da je dovolj sonca in da na napravo v nobenem delu dneva ne padajo sence drugih objektov, dimnika ali dreves. Najbolje je, da je to na južni strani, lahko je tudi na jugovzhodni ali jugozahodni, izkoristek pa bo še večji, če module lahko postavimo pod kotom od 30 do 35 stopinj.
Prihranek od 110 do 156 evrov na leto
Pri idealni namestitvi bo naprava z najvišjo dovoljeno priključno močjo 800 W na leto proizvedla približno 920 kWh električne energije, če bo postavljena na balkonsko ograjo ali fasado pa bo proizvedla približno 30 odstotkov manj, torej 644 kWh. Po podatkih SURS je povprečna cena kilovatne ure električne energije zdaj 0,17 evra. Na leto lahko torej prihranimo od 110 do 156 evrov. Če se odločimo za dva panela s skupno močjo 600 vatov, bodo prihranki toliko nižji.
Prihranke si lahko predstavljamo tudi nekoliko drugače. Na spletni strani enega od ponudnikov teh sončnih naprav lahko preberemo, da 600-W sistem ob sončnem dnevu proizvede dovolj energije, da lahko v pralnem stroju operemo perilo na 30 stopinj Celzija in med tem pogledamo serijo na televiziji. Lahko pa si na električni plošči ali v mikrovalovni pečici skuhamo enostavno kosilo.
Pol šibkejši sistem pa bo na primer napolnil telefon in zagotavljal vključen prenosnik ter delovanje hladilnika z zamrzovalnim predalom.
Naložba se povrne v šestih do devetih letih
Če bi čisto vso proizvedeno električno energijo porabili aparati in naprave v gospodinjstvu, bi se naložba v 800-W sončno elektrarno, ki jo lahko kupimo za 1000 evrov, izplačala v približno dobrih šestih letih. Če bo postavljena na balkonsko ograjo in bo zato proizvodnja elektrike približno 30 odstotkov nižja, lahko računamo, da se bo nakup povrnil v devetih letih.
Cene balkonskih sončnih elektrarn pa so tudi višje, komplete prodajajo po 1400 in tudi več kot 1500 evrov. Lahko pa izberemo cenejše, za panel z močjo 375 W, z razsmernikom in kablom, a brez šuko vtičnice in nosilne konstrukcije je cena 400 evrov, za dva panela s skupno močjo 750 W pa 700 evrov.
Viški gredo v omrežje brezplačno
Zaradi različne dnevne proizvodnje električne energije, ki niha glede na osončenje v posameznem dnevu, se lahko zgodi tudi, da balkonska sončna elektrarna proizvede več elektrike, kot je v danem trenutku potrebujejo porabniki v gospodinjstvu. V tem primeru se presežna električna energija odda v omrežje brezplačno. Vendar pozor! Delavna moč v nobenem trenutku ne sme biti večja od 600 vatov.
Nateg, če ne moreš prodajati energije. Tudi brezogljična družba je nateg, dokler cel svet kuri drva, premog, nafto. Bo treba izstopiti iz EU in levičarje nagnat na Kitajsko, naj tam delajo revolucijo.
Praktično trenutno razmišljam prav o tem tipu zmanjšanja računa, ker je najmanj vložka, učinek pa je, da se elektrika porabi praktično na mestu. Že v enem prostoru imam skoraj 100W porabe konstantno. Potem pa še hladilnik in zamrzovalna skrinja.
Brezveze, v bistvu se morda povrne po dvajsetih letih... Treba je upoštevati, da večina ljudi največ energije rabi zvečer,, oziroma pozno popoldan, ko pridejo domov...Torej ravno, ko vaš "balkonski nateg" neha delovati..Raje si preko dneva polnite akumulatorje in zvečer tisto… ...prikaži več shranjeno elektriko uporabite (preko sinusnega razsmernika) za gledanje Tv ali kakšno manjšo sobno klimico v spalnici, ipd..