Iz prakse je znano, da je večji del meja zemljišč urejen v urbanih središčih, precej manj pa na podeželju. Zlasti to velja za kmetijska zemljišča in gozdove, nejasne pa so meje tudi zazidljivih zemljišč.
Dokler se sosedje med seboj razumejo in ne zapletajo odnosov zato, ker morda eden od njih uporablja nekaj metrov v resnici sosedovega zemljišča, je vse v redu. Težava pa običajno nastopi, ko parcelo z neurejenimi mejami želimo prodati. Parcela z neurejeno mejo bo verjetno imela na trgu nižjo ceno, novi lastnik pa bo želel, da se meje uredijo, kar pomeni, da se kot take evidentirajo v zemljiškem katastru.
Geodet in obvezna mejna obravnava
Postopek evidentiranja oziroma urejanja določata zakon o evidentiranju nepremičnin in pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Osnova sta vloga za ureditev meje in elaborat, izdela ga geodetsko podjetje, ki je sestavni del te priloge. Vlogo lahko odda lastnik, solastnik ali skupni lastnik parcele, za katero se ureja meja.
Geodetsko podjetje mora v postopku izdelave elaborata izvesti mejno obravnavo, kar pomeni, da v postopek vključi vse lastnike parcel, ki mejijo na sporno parcelo. Na obravnavi, na katero morajo biti vabljeni vsaj osem dni prej, lastniki sosednjih parcel potrdijo strinjanje z mejo kot jo po podatkih iz zemljiškega katastra pokaže geodet ali pa pokažejo, kje naj bi bila po njihovem mnenju meja v naravi. Če se kateri od njih na obravnavo ne odzove, ta lahko poteka brez njega. Mejne obravnave ni možno izvesti le, če se je ne udeleži nobeden od vabljenih lastnikov sosednjih parcel.
Sosedi lahko pokažejo svojo mejo
Nadaljevanje postopka je relativno preprosto, če se vsi lastniki strinjajo s potekom meje, kot jo je pokazal geodet, torej tako kot poteka po podatkih iz zemljiškega katastra. Ob tem pa jim mora pojasniti, da meje ni mogoče evidentirati meje, ki se od podatkov v zemljiškem katastru razlikuje.
V tem primeru geodet torej pokazano mejo izmeri in jo vključi v elaborat kot predlagano mejo. Sestavni del tega je tudi zapisnik o poteku mejne obravnave, ki ga morajo podpisati vsi prisotni.
Nekoliko drugače je, če se lastniki s potekom meje ne strinjajo. Prvi poskus strinjanja med lastniki poskuša doseči geodet. Verjetnost, da ga ne bo dosegel, pa je precejšnja, zato lastnike pozove, da pokažejo, kje naj bi po njihovem meja potekala. To kar pokažejo, geodet izmeri in vriše v elaborat ob meji po podatkih iz zemljiškega katastra.
Drugi del postopka na Geodetski upravi
Če kateri od lastnikov kljub temu ne pokaže meje, pomeni, da se strinja s tisto, ki jo je pokazal geodet. Tu se njegovo delo konča, postopek pa se nadaljuje na Geodetski upravi RS. Ta pregleda vlogo in elaborat ter preveri ali vsebuje vse predpisane sestavine. Preveri tudi, ali so bile vse stranke v postopku pravilno pozvane na mejno obravnavo.
V nadaljevanju pa je možnih več scenarijev:
- Če GURS ugotovi, da se mejne obravnave niso udeležili vsi lastniki, jih pozove, da se izjasnijo o poteku predlagane meje. Če se ti po vročenem vabilu ne odzovejo v dneh, pomeni, da se s predlagano mejo strinjajo.
- Če je v elaboratu vrisana tudi meja, ki so jo predlagali lastniki ali lastnik sosednjih parcel, ali pa kdo od njih izjavi, da se s predlagano mejo ne strinja, GURS opravi ustno obravnavo. Za lastnika, ki se ne strinja z mejo, hkrati pa se ne udeleži obravnave, velja, da se z mejo strinja.
- Če bi se na ustni obravnavi lastniki lahko o predlaganem poteku meje sporazumeli, vendar ne tako, kot je v elaboratu predlagano, GURS mejo uredi tako, kot so se lastniki sporazumeli, vendar se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra.
- Če se lastniki na ustni obravnavi ne sporazumejo, meja pa ostane sporna, GURS pozove lastnike ali lastnika, ki se s predlagano meje ne strinja, da v 30 dneh od vročitve poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem.
- Če sodni postopek ni bil začet v roku, se šteje, da lastnik soglaša s predlagano mejo, postopek evidentiranja urejene meje se nadaljuje in se kot urejena meja predlaga meja, ki jo je predlagal geodet.
Na koncu odloča sodišče
Ko se spor zaradi urejanja meje preseli na sodišče in je sodni postopek začet, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Sodišče lahko sodni postopek ustavi, zavrne ali zavrže. Postopek se v teh primerih vrne na GURS, v zemljiški kataster pa se evidentira meja, ki jo je predlagal geodet.
V primeru, ko pa sodišče meritorno odloči o ureditvi meje, pa se v zemljiškem katastru evidentira sodno urejena meja.
