„Po marčevski oživitvi nepremičninskega trga smo bili priča pospešeni rasti cen stanovanj in hiš. V prvem polletju 2021 so se tako v primerjavi z drugim polletjem leta 2020 cene stanovanjskih nepremičnin zvišale za okoli osem odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008,“ pišejo v poročilu.
Podražitev v Ljubljani manjša kot drugod
Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih, z izjemo Ljubljane. Cene stanovanj na Obali oziroma v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so poskočile za 10 do 12 odstotkov. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta »le« okoli 6-odstotna. V Ljubljani so sicer cene stanovanj rekordno zrasle leta 2018 (15 odstotkov na letni ravni).
Visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin še vedno poganjata veliko povpraševanje, ki ga vzpodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja, in omejena ponudba novogradenj. Nizke obrestne mere spodbujajo nakupe nepremičnin za lastno uporabo in naložbene nakupe ter investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo. Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin vse bolj vplivajo tudi vse višje cene zemljišč za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi pandemije.
Visoke cen stanovanj povzročajo tudi nadaljnjo rast povpraševanja po zazidljivih zemljiščih in vse močnejšo stanovanjsko gradbeno ekspanzijo. Ta je najbolj očitna v Ljubljani, kjer je obseg trenutne in načrtovane stanovanjske novogradnje že primerljiv s tistim pred krizo leta 2008.
Padca cen še ni pričakovati
„Zaustavitve rasti cen stanovanjskih nepremičnin ni pričakovati dokler ponudba novih stanovanj ne bo presegla povpraševanja in se ne bo čas njihove prodaje bistveno podaljšal oziroma dokler se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Zaenkrat se večina novozgrajenih stanovanj v največjih mestih in turističnih krajih, kljub rekordnim cenam, še vedno proda preden so zgrajena.“
V prvem polletju letošnjega leta je vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami znašala slabih 870 milijonov evrov oziroma 65 odstotkov vsega evidentiranega prometa z nepremičninami. Od tega je bila vrednost sklenjenih poslov za stanovanja 516, za hiše pa 351, za zazidljiva zemljišča pa 186 milijonov evrov. Še v prvem polletju leta 2019 je bila vrednost prometa z zazidljivimi zemljišči slabih 120 milijonov evrov. Število prodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš je v prvem polletju letošnjega leta celo preseglo število prodajo stanovanjskih hiš.
Srednja cena v Ljubljani krepko čez 3000 evrov
Slabi dve tretjini vseh kupoprodaj je bilo sklenjenih v največjih petih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper) in okolici Ljubljane.
V prvi polovici letošnjega leta se je delež Ljubljane, kjer se praviloma tudi sicer sklene nekoliko več kot četrtina vseh kupoprodaj stanovanj v državi, še nekoliko povečal in se približal 30 odstotkom. V Ljubljani je bilo v prvem polletju 2021 v primerjavi z drugim polletjem 2020 prodanih za 13 odstotkov več stanovanj.
Srednja cena rabljenega stanovanja (mediana) je bila potem, ko je v drugi polovici leta 2020 prvič v zgodovini presegla 3.000 evrov na kvadratni meter, v prvi polovici letošnjega leta že krepko nad to mejo (3.250). Večina stanovanj se je sicer prodala po ceni med 2.800 in 3.700 za kvadrat.
Najvišjo relativno ceno, prek 7.200 evrov na kvadratni meter uporabne površine, je doseglo stanovanje v novozgrajenem vila bloku na Viču. To stanovanje je bilo tudi absolutno najdražje, saj je kupec zanj skupaj s parkirnim prostorom odštel okoli 850.000 evrov. Relativno najdražje rabljeno stanovanje je bilo prodano v Centru za skoraj 6.800 na kvadratni meter, absolutno najdražje pa za Bežigradom za 570.000 evrov.
Srednja cena v Sloveniji pod 2000 evrov
Srednja cena stanovanj je v Sloveniji dosegla 1980 evrov za kvadratni meter, po najvišjih srednjih cenah pa Ljubljani sledijo Obala z 2700 evri na kvadrat, Kranj z okolico (2520), severna in južna okolica Ljubljane (2500), Celje (1600) in Maribor (1550).
Najdražja hiša prodana za skoraj 1,1 milijona evrov
Tudi hiše so najvišjo ceno dosegle v Ljubljani, kjer je bila srednja cena že občutno nad mejo 300.000 evrov, večina hiš pa se je prodala po ceni od 250.000 do 400.000 evrov. Najdražja hiša je bila prodana na Mirju za nekaj več kot milijon evrov.
Na Obali, kjer se cene stanovanjskih hiš v obmorskih krajih praviloma lahko primerjajo z ljubljanskimi, se je večina hiš prodala po ceni od 170.000 do 340.000 evrov. Najdražja hiša na območju Obale je bila prodana v Portorožu za nekaj manj kot 1.100.000 evrov, kar je bila tudi najdražja do sedaj evidentirana prodaja hiše v prvi polovici leta 2021 v Sloveniji.
V Ljubljani za zemljišče tudi 900 evrov na kvadrat
Relativno najdražja zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb v prvi polovici letošnjega leta so bila prodana v Rožni dolini v Ljubljani, kjer sta se dve zemljišči, veliki okoli 600 kvadratnih metrov, prodali po ceni prek 900 evrov za kvadratni meter.
V prvem polletju 2021 so bile sicer cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb v Ljubljani (226 evrov na kvadratni meter) skoraj dvakrat višje kot v Kranju (127) in na Obali (127) ter približno 3-krat višje kot v Mariboru.
Rast cen v zadnjih sedmih letih
Daleč največ so zrasle cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Cene rabljenih stanovanj so bile na ravni države v prvem polletju 2021 v primerjavi s prvim polletjem 2015 že za več kot polovico višje, najbolj pa so poskočile prav v prvi polovici letošnjega leta.
Cene vseh vrst stanovanjskih hiš so rasle počasneje kot cene stanovanj, tako da so bile na ravni države v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s prvim polletjem 2015 višje za več kot tretjino. Tudi cene hiš so najbolj poskočile prav letos, v zadnjih dveh polletjih pa so njihove cene rasle celo hitreje kot cene stanovanj.
V primerjavi s prvim polletjem 2015 so bile cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb na ravni države v letošnjem prvem polletju višje za okoli 30 odstotkov.
Pri realnih poslih cebe nepremičnin nikakor ne morejo bit nerealne....sploh ne visoke, prej so prenizke da se izogne davkom..
to nima veze z realnimi potrebami. Razen kjer se je povecalo št. priseljencev. Gre za parkiranje denarja iz kripta, ali sumljivih virov, ali pa preprosto firme kupujejo, da se resijo davka na dobicek v 20 letih. Potem se država sprasuje… ...prikaži veče zakaj je manj otrok? Ce ni strehe nad glavo tudi otrok ni.