Med pomembnejšimi spremembami, ki ji pozdravljajo večina v DZ ter tudi strokovna javnost in predvsem stanovanjski skladi je stroškovna najemnina v neprofitnih stanovanjih.
Ob tem se bo subvencija najemnine zvišala na največ 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, sedaj je ta 80 odstotkov. S tem naj bi zagotovili, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih najemnikov. Posledično bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.
Višje zadolževanje skladov
Pozitivna sprememba, ki jo prinaša novela je tudi možnost višjega zadolževanja stanovanjskih skladov, s čimer naj bi ti lahko dobili dodatna sredstva za gradnjo novih najemnih stanovanj.
Najemniška služba ustanovljena v šestih mesecih
Nekaj novih najemnih stanovanj, ki bi jih oddajal v neprofitni najem, pa naj bi republiški stanovanjski sklad dobil tudi prek nove javne najemniške službe. Ta naj bi bila privlačna za lastnike praznih stanovanj, saj naj bi jih razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj.
Čas bo pokazal, kako dobra bo ta rešitev, saj je treba javno najemniško službo šele ustanoviti, po prvih projekcijah predlagatelja zakona, ministrstva za okolje in prostor, pa je zanimanje lastnikov, da stanovanja oddajo precej pičlo.
Ločeni računi rezervnih skladov
Precejšnjo spremembo novela prinaša tudi na področju rezervnih skladov. Po novem bodo etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe (VSS) lahko imeli svoj račun, na katerem se bodo zbirala sredstva, zbrana iz naslova rezervnega sklada. To je le možnost, ki pa je etažni lastniki posamezne VSS niso obvezni izkoristiti. Samostojen fiduciarni račun namreč pomeni tudi višje stroške vodenja.
Še vedno bodo imeli možnost, da se sredstva iz rezervnega sklada več VSS zbira na skupnem fiduciarnem računu upravnika, ta pa bo vodil ločene evidence za vsako stavbo posebej, tako kot je veljalo do zdaj.
Izplačila iz rezervnega sklada
V noveli je bolj natančno opredeljen tudi način izplačila iz rezervnega sklada. Po novem bodo etažni lastniki lahko sklenili, da upravnik lahko izplačila iz rezervnega sklada izvede le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov, ki ga bodo izbrali. Ta pa bo lahko imel tudi svojega namestnika.
S spremembami naj bi etažnim lastnikom zagotovili večji nadzor nad sredstvi iz rezervnega sklada.
Nižja zahtevana soglasja za različne polse
Med pozitivnimi novostmi velja omeniti še znižanje deleža za dosego soglasja etažnih lastnikov pri nekaterih poslih.
Odločanje o vseh gradbenih delih na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je do zdaj veljalo 100-odstotno soglasje, po novem pa bo zadostovalo 75-odstotno soglasje. Hkrati pa novela uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču.
Po novem naj bi tako veljala naslednja soglasja:
- 50-odstotno soglasje – za redna vzdrževalna dela, vzpostavitev rezervnega sklada, po novem tudi za zavarovanje stavbe kot celote in sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, vgradnja novih naprav, opreme in inštalacij pred iztekom njihove življenjske dobe ter oddaja skupnih prostorov v najem.
- 75-odstotno soglasje – po novem zadostuje tudi za vsa dela na skupnih delih stavbe, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Občutno skrajšanje odpovednih rokov
Novela prinaša tudi skrajšanje roka odpovedi najemne pogodbe iz 90 na 60 dni, kar po mnenju nekaterih ni dobra sprememba, saj bodo najemniki tako še manj zaščitene, predvsem pa v noveli ni varovalk za najemnike, ki so tik pod pragom revščine. metanje najemnikov na cesto.
Do zdaj je veljalo, da lastnik stanovanja najemno pogodbo lahko odpove z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 90 dni. Po novem bo ta rok 60 dni. Poleg tega je veljalo, da sodišče določi rok za izselitev, ki pa ne sme biti krajši od 60 dni in ne daljši od 90 dni. Po novem bo rok med 30 in 60 dni. Določena bo tudi odpoved najemne pogodbe, sklenjene v obliki izvršljivega notarskega zapisa, ko lahko najemodajalec v izvršilnem postopku zahteva izpraznitev stanovanja.
Najprej je potrebno urediti stanovanjsko zakonodajo .