Slovenska arhitektura: te hiše si letos lahko ogledate v živo

Festival OHS odpira vrata dobre arhitekture že petnajstič zapored in ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih ter pomembnih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko od 12. do 14. aprila brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov. 

Obiskovalci festivala si bodo pod vodstvom arhitektov lahko ogledali različne vrste objektov, poleg stanovanjskih tudi industrijske, izobraževalne in rekreacijske objekte, kavarne in restavracije, pa kulturne, turistične in poslovne objekte.

Med njimi so tudi nagrajeni objekti, na primer kletni atelje Sreda v sredo, bazenski kompleks Češča vas in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. 

Na oglede se je treba prijaviti na spletni strani OHS, kjer so prav vsi projekti predstavljeni, navedeni pa so tudi dnevi in ure ogledov. Prijave se odprejo v sredo, 3. aprila 2024. 

V nadaljevanju predstavljamo 10 stanovanj in stanovanjskih hiš, ki bodo odprla vrata za obiskovalce.

Stojanovo stanovanje

Ana Gruden

Staromeščansko stanovanje v centru mesta ima čudovite poglede na reko Ljubljanico. Nudi dom in zavetje upokojenemu novinarju, enemu od prvih slovenskih dopisnikov iz tujine, in je opremljeno v eklektičnem slogu. Naravna svetloba in gibanje uporabnika skozi prostor sta bili glavni vodili pri snovanju stanovanja. Dinamični interjer spodbuja ustvarjalnost in omogoča prijetno druženje.

Hiša v Štanjelu

Aporia

Hiša, stara več kot 200 let, je del niza več objektov v vaškem jedru Štanjela, ki je zavarovan kot primer nepremične kulturne dediščine. Objekt je zelo majhne kvadrature, in čeprav obsega tri etaže, vsaka meri zgolj dobrih 18 kvadratnih metrov.

Pri projektiranju se je ohranila kraška arhitektura, majhnost objekta pa je narekovala vertikalno povezavo etaž, ki zavzame kar se da malo prostora. V ta namen so se projektanti odločili za t. i. račje stopnice, ki predstavljajo osrednji element vertikalnega stanovanja.

Hiša VP

Panda’s

V bližini Žalca na dolgi, ozki parceli stoji medetažna hiša iz 80. let, ki je bila temeljito prenovljena za potrebe para. Največji izziv so predstavljali majhni prostori z nizkimi stropi in temno stopnišče. Prostori so po prenovi vizualno in funkcionalno povezani po vertikali ter z vrtom na severni in južni strani zemljišča.

Notranje stopnišče je osvetljeno preko svetlobe s strehe in predstavlja osrednjo os, na katero so nanizani ostali prostori. Garaža na uvozu je zvočna kulisa pred hrupom s ceste.

Kraška domačija

Vesna Hrvatin Arhitektka

Kraška domačija v Šmarjah pri Sežani z letnico 1853 na portalu vhoda je zaprta domačija štirih stavb z dvoriščem (borjačem) in vodnjakom na sprednji strani ter vrtom na zadnji. Domačija je registrirana kulturna dediščina – spomenik lokalnega pomena, pri čemer je celovita prenova in rekonstrukcija temeljila na ohranjanju zasnove in ključnih značilnosti kraške gradnje ob upoštevanju današnjih tehnik gradnje, sodobnih predpisov ter želja novih lastnikov za udobno in sproščeno bivanje družine.

Nekdanja tri gospodarska poslopja so zdaj funkcionalno povezani deli glavne hiše z osrednjim bivalnim prostorom na mestu nekdanje ‘hiše’ z novo kamnito streho po vzoru nekdanje.

Projekt RE_AKCIJA

AG BIRO 55

Reciklaža in samograditeljstvo. Da si mlada družina lahko privošči gradnjo, še posebej z naravnimi materiali, so potrebne strategije, ki uvajajo lastno delo in pomoč skupnosti.

Zasnova hiše izhaja iz ponovne uporabe opažnih plošč, ki sestavljajo tako notranje kot fasadne obloge: najmanjši ostanek določa raster hiše, arhitekturni detajli pa so taki, da omogočajo samogradnjo. Kombinacija samogradnje in reciklaže v kar največjem obsegu je v tem primeru predvsem stroškovno najučinkovitejša rešitev.

Hiša za iznajdljivo družino

Biro Gašperič, Matej Gašperič

Hiša je postavljena na travnato pobočje ob robu gozda, pri čemer se od brega odlepi le območje spalnice in s tem zagotovi intimnost in občutek varnosti. Dva glavna volumna hiše se ne ujemata s funkcionalnim programom stavbe. Celotni osrednji del je namenjen bivalnemu prostoru, medtem ko sta konca namenjena otroškim sobam in spalnemu delu.

Odprta južna terasa, ki se hitro loči od tal in lebdi nad pobočjem, je pokrita s senčnim jadrom, ki omogoča, da zimsko sonce prodre globoko v hišo. Severna terasa pa je vkopana v hrib in pokrita s steklom, da zagotovi prijetno zatočišče pred vročim soncem poleti ter možnost kuhanja na prostem v dežju. Spodaj ob cesti je volumen hiše dopolnjen s podzemno betonsko lupino, ki poleg nadstreška za avto vključuje tudi prostor za športno opremo in lopo za vrtno orodje.

Hiša za pet svobodnih duhov 

Biro Gašperič, Matej Gašperič

Družina večino svojega časa preživljajo na prostem, zato ne potrebujejo veliko bivalnega prostora. Na podlagi tega je bil njihov načrt zgraditi majhno družinsko hišo za štiri člane na dvorišču njihove kmetije. Ob ogledu lokacije so avtorji namesto novogradnje raje predlagali obnovo starega, a lepo ohranjenega skednja, ki ni več opravljal svoje funkcije. Sprva so bili zadržani, a so idejo na koncu le posvojili. Tako zelo, da so celo vpeljali svoj hashtag #staroinnovovsozitju, kjer so z objavami na družbenih omrežjih omogočali sledenje prenovi, ki se je izkazala kot dolg in edinstven proces, kjer so lahko načrtovali in risali le do določene mere.

Namesto da bi poskušali nadzorovati neobvladljiv proces obnove, so se odločili preživeti neskončne ure na gradbišču, raziskovati, se posvetovati z izvajalci, se prilagajati in sprejemati spontane odločitve, prilagojene težavam, ki so se pojavile. Vse se je končalo v prelepem domu za družino petih. Prostoren je in dinamičen. Odprt poleti in prijetno topel ter zaprt za mrzle zime. Poleg nove terase, ki lebdi nad starim gospodarskim dostopom, od zunaj komaj kdo opazi, da je bilo sploh kaj narejenega. Ker se je stari skedenj popolno vklapljal v urbano tkivo vasi, je bilo to točno to, za kar smo si prizadevali od samega začetka. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je projekt prepoznal kot enega zglednih primerov, kako se lotiti takšnih obnov.

Prenova mansarde

Viias, arhitekturno projektiranje, Damjana Zaviršek Hudnik, Sandra Banfi Škrbec

Izhodišče prenove je bila želja, da so bivalni prostori svetli, prostorni in povezani med seboj. Z odstranitvijo stropa nad osrednjim bivalnim prostorom je ta postal dvoetažen. Novo nastala galerija bivalni del volumensko razgiba ter oblikuje dodaten bivalni prostor tik pod streho.

Z novim balkonom se bivanje na mansardi razširi tudi v zunanjost. Opečne elemente/pečnice v kuhinji je izdelal naročnikov ded in se idejno navezujejo na element ognja ter ognjišča kot središče doma.

Hedonistična podstreha

Tina Hočevar

Kako oblikovati skupni družabni prostor na podstrehi družinske počitniške hiše iz 70 let? Želja naročnikov je veliko shranjevalnih polic, lounge in manjši spa. Arhitektka je v zasnovi raziskovala odnose med tipično poševnino mansarde, volumni, barvami in svetlobo.

S postavitvijo volumnov kamina, omar, savne, kadi in kopalnice je ustvarila meje med odprtim skupnim prostorom in intimnim prostorom velnesa. Kockasti volumni na obodu so posebno ambientalno osvetljeni za občutek neomejenosti, kar je pogosto problem mansarde.

Oskrbovana stanovanja Taber in skupni prostori

Prva hiša

Oskrbovana stanovanja Taber stojijo sredi zelenja v občini Cerklje na Gorenjskem, na idilični lokaciji za ljudi, ki imajo radi mir, čist zrak in naravo. Stanovanja so zasnovana po najsodobnejših standardih in prilagojena starejšim stanovalcem, tudi tistim na invalidskih vozičkih.

V objektu je inovativno zasnovan večnamenski skupni prostor, ki je oblikovan tako, da odraža toplino, zasebnost ter domačnost. Prostor je funkcionalno razdeljen na več sklopov za različne dejavnosti in omogoča različne stopnje zasebnosti. Posamezni sklopi so v prostoru vizualno razmejeni z ločenim tlakom v parketu, lesenim stropom in zavesami.