Sliši se dobro, a ta bančna ponudba vas lahko drago stane

Moratoriji na kredite so del redne ponudbe bank, saj so ti v primerih, ko kreditojemalec ne more odplačevati svojih obveznosti, lahko ena od rešitev. Zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, pa so banke pogoje sicer veljavnih moratorijev nekoliko omilile. Kot so sporočili iz Združenja bank Slovenije, banke za moratorij ne zaračunajo stroškov odobritve. A to je tudi vse. 

Zato je pri odločitvi za moratorij treba poznati nekaj dejstev. Moratorij je morda smiselna rešitev, ko kreditojemalec ne more odplačevati niti nižjih mesečnih obveznosti, ki bi jih lahko dosegel z reprogramiranjem kredita, in ob pogoju, da je njegova plačilna nezmožnost zgolj začasna. 

Plačane morajo biti vse zapadle obveznosti

Prvi pogoj, da bo banka sploh odobrila moratorij, so plačane vse že zapadle obveznosti iz kreditne pogodbe. 

Doba moratorija je odvisna od odplačilne dobe kredita in osebnih okoliščin kreditojemalca, kar pomeni, da se je o dolžini odloga plačevanja treba dobro pogovoriti z bančnim uslužbencem. 

Tudi med moratorijem obračunajo obresti

Zelo pomembno je vedeti, da banka v času mirovanja kredita še vedno obračunava obresti. Poziv bankam, da za prizadete v poplavah v času moratorija ne bi obračunavale obresti, ni naletel na plodna tla. 

Kreditojemalec, ki se odloča o moratoriju, mora nujno imeti podatek o znesku obresti v času, ko kredita ne bo odplačeval. Pri kreditih s fiksno obrestno mero si ta znesek lahko izračuna iz amortizacijskega načrta, ki bi ga moral imeti, pri kreditih, vezanih na euribor, je zaradi njegove spremenljivosti ta podatek boljše dobiti na banki. 

Odvisno od višine obrestne mere in glavnice, ki jo še mora odplačati, so zneski obresti v enem letu lahko precejšnji. 

V enem letu tudi 2000 evrov in več obresti

Pri 100.000 evrov vrednem kreditu je v začetnih letih odplačevanja letni znesek obresti vsaj 2000 evrov, lahko pa tudi precej višji, odvisno seveda od obrestne mere. Kreditojemalcu, ki v času moratorija ne bo plačeval niti glavnice niti obresti, se bodo te ob izteku moratorija prištele h glavnici. Kar pomeni, da bo mesečna obveznost do poplačila kredita višja, kot je bila pred sklenitvijo moratorija. Skupni strošek kredita se bo zato še povečal. 

V bankah zato svetujejo, da, če le lahko, kreditojemalec v času moratorija odplačuje vsaj obresti. 

Možno je tudi reprogramiranje kredita

Ob zaključku moratorija ima sicer tudi možnost reprogramiranja kredita, kar pomeni, da lahko podaljša dobo odplačevanja, s čimer prepreči dvig mesečne obveznosti. Vendar to ponovno pomeni višje skupne stroške kredita. Če se za reprogramiranje ne odloči, pa mora za obresti povečano glavnico odplačati v preostali dobi po pogodbi. 

Zakonsko določilo o omejitvi obrestnih mer

Kot kaže, pa bodo morale banke pri moratorijih nekoliko popustiti. Podobno kot v času covida je vlada v četrtek sprejela interventni zakon, ki mora prestati še parlamentarno obravnavo. Ta bo na področju kreditiranja vse banke in hranilnice vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, zavezoval, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. 

Do odloga so upravičene tako pravne kot fizične osebe, vendar po določenih kriterijih glede višine škode, ki so jo utrpeli. Vlogo morajo upravičenci nasloviti na banko najkasneje do 31. decembra 2023.

Najpomembneje, kar naj bi prinesel novi interventni zakon pa je omejitev obrestnih mer v času moratorija. Banke in hranilnice bodo v obdobju odloga na odloženi del glavnice lahko obračunale obresti največ v višini 12-mesečnega euriborja + 0 %. Trenutno to pomeni največ po 4,08 odstotka, koliko je vrednost 12-mesečnega euriborja. Za kreditojemalce, ki svoje kredite odplačujejo po višji obrestni meri, bo to določilo ugodno, saj bodo v času moratorija odplačali nekaj manj obresti, kot bi jih sicer po pogojih banke. 

Za tiste, ki kredite odplačujejo po nižji obrestni meri od navedene v zakonu, pa se ne bo spremenilo nič, saj jim bodo banke v času moratorija obračunale v kreditni pogodbi določene obrestne mere. 

Ker moratorij ni nujno najboljša rešitev, je dobro, da kreditojemalec od banke zahteva izračune različnih možnosti. Torej koliko bo v času odloga obresti, koliko se bo povečala glavnica, če obresti med moratorijem ne bo odplačeval, kolikšna bo po njegovem izteku mesečna obveznost, kolikšna je lahko ta, če se odloči za daljšo odplačilno dobo.