Po zdaj veljavni gradbeni zakonodaji velja, da je postopek legalizacije stavb, ki nimajo gradbenega dovoljenja ali pa so zgrajene neskladno z njim, najbolj preprost za stavbe daljšega obstoja. V to skupino spadajo stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 1998 in se po tem datumu niso bistveno spremenile. To velja za stavbe brez gradbenega dovoljenja in tudi za tiste, ki ga imajo, pa so jim lastniki pred omenjenim datumom na primer naredili frčade, prizidke podaljšali balkone, terase, skratka nekaj spremenili, pa bi za te spremembe morali imeti gradbeno dovoljenje.
Brez soglasij in namenske rabe
Lastniki lahko te stavbe relativno preprosto legalizirajo, saj v postopku ne potrebujejo soglasja mnenjedajalcev, niti sosedov, razen, če delno ne stoji na sosedovem zemljišču, prav tako se ne preverja namenska raba, je na nedavnem spletnem predavanju pojasnil Boštjan Trobiš iz podjetja Geonep, pooblaščeni inženir za geodezijo in sodni izvedenec.
Pri vseh drugih vrstah legalizacije so mnenja obvezna, kar pomeni, da so postopki bolj zahtevni in dolgotrajni, predvsem je pomembno to, da se preverja namenska raba. Obvezno pa je plačilo komunalnega prispevka in takse za degradacijo in uzurpacijo zemljišča. Tem stroškom se lastniki ne morejo izogniti pri nobeni vrsti legalizacije.
V postopku legalizacije objektov daljšega obstoja, rezultat katere je uporabno dovoljenje, morajo lastniki še:
- dokazati, da se stavba po 1. januarju 1998 ni spremenila,
- priložiti projekt,
- vpisati stavbo v kataster stavb (če še ni vpisana), za kar potrebujejo geodetski elaborat.
Novela gradbenega zakona, ki bo v javni obravnavi do 10. septembra, prinaša novost, da bodo v skupino stavb daljšega obstoja spadale tudi tiste, ki so bile v osnovi zgrajene pred omenjenim datumom, spremembe na njih pa narejene tudi po tem datumu, a le, če sprememba ne pomeni več ko 20 odstotno povečanje ali znamjšanje bruto prostornine. Torej, enostavno se bo lahko dobilo dovoljenje za nekatere dodatke, ki so bili narejeni kasneje, kot so frčada, nadstrešek …
V podjetju Geonep pa želijo še korak naprej
Ministrstvu za okolje in prostor bodo poslali pobudo, da v skupino stavb daljšega obstoja uvrsti vse stavbe, ki so bile zgrajene do 1. januarja 2003. Njihovo pobudo lahko podpre vsak lastnik stavbe tako, da piše na elektronski naslov info@geonep.si. Podpisi bodo posredovani ministrstvu.
Legalizacija stavb daljšega obstoja pomeni, da lahko vsak lastnik stavbe zgrajene v tem obdobju pridobi uporabno dovoljenje. Lastniki bi s tem veliko pridobili, ker bi lahko zajeli bistveno večje število stavb, ki bi jih bilo možno legalizirati na način „objekta daljšega obstoja“. Legalizirali bi lahko tudi tiste nepremičnine, jih sicer po rednem postopku ne morejo. S tem pa bi lahko lažje prodali stavbe, najeli hipotekarno posojilo, pridobili subvencije,… skratka stavba pridobi dejansko vrednost, Boštjan Trobiš razloži, zakaj je pomembno prestaviti datum na zadnji dan leta 2002.
Leto 2003, kot mejnik predlaga zato, ker se je takrat začela uporabljati takratna nova gradbena in urbanistična zakonodaja ter stvarnopravni zakonik, s čimer so zakonodajalci na novo definirali, kako se bo urejal prostor.
A to so naročili tajkuni, ki so na črno gradili, dograjevali in nadgrajevali svoje "sušilnice sadja", "kmetije", ki so postale graščine z bazeni in podobno (Türk, Jaklič in nešteti drugi bogataši, ki se požvižgajo na zakone, ki jim nekaj onemogočajo… ...prikaži več in seveda spoštujejo tiste zakone in luknje v njih, ki so njim v prid)?