Poceni stanovanja: Preverili smo ponudbo in lokacije

Načrti gradnje javnih najemnih stanovanj in druge dejavnost, ki jih izvaja Stanovanjski sklad RS, izhajajo iz poslovnega in finančnega načrta za leto 2024, ki ga bo v kratkem obravnavala tudi vlada. 

Sklad javna najemna stanovanja zagotavlja oziroma pridobiva na različne načine. Del je lastnih stanovanj, ki jih je Sklad zgradil, del jih pridobijo s sofinanciranjem gradnje občinskih oziroma lokalnih stanovanjskih skladov, del pa jih dobi z nakupi na trgu. 

Kot izhaja iz poslovnega načrta, sklad trenutno razpolaga s 5158 stanovanji, od tega jih v najem, neprofitni in tržni, daje nekaj manj, saj je 40 stanovanj namenjenih za brezplačno oddajo, nekaj od teh za reševanje stanovanjske stiske beguncev iz Ukrajine, nekaj pa za namestitev migrantov. 

Sklad v okviru svoje dejavnosti omogoča neprofitni najem in tržni stroškovni najem ter namenski najem v okviru posebnih projektov. Približno 60 odstotkov stanovanj Sklad oddaja po neprofitni najemnini, za 40 odstotkov stanovanj pa zaračuna stroškovno najemnino. Sklad je imel konec junija lani v lasti 2.989 najemnih neprofitnih stanovanj po celotni Sloveniji.

zajem zaslona

Mimogrede, včeraj smo poročali, da je prav zaračunavanje stroškovne najemnine razlog, da je bila domnevno proti Črtomirju Remcu, direktorju Sklada vložena ovadba. Na novico se je odzvalo tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za stanovanjsko področje in v izjavi navedlo, da so obtožbe domnevne ovadbe neutemeljene, saj stroškovno najemnino med drugim določa stanovanjski zakon. 

V 83. členu določa vrste najemnih stanovanj: neprofitno, tržno, službeno in namensko najemno stanovanje. Poleg tega pa je resoluciji ReNSP15–25 uveden tudi pojem stroškovne najemnine in posledično poimenovanje stroškovnega najema. Po veljavnih določbah 83. člena stanovanjskega zakona oddaja za stroškovno najemnino tako predstavlja tržna najemna stanovanja.

Letos niti 200 novih stanovanj

Kaj na Skladu načrtujejo letos? Skupaj z lokalnima skladoma soinvestirajo dva projekta, v okviru katerih naj bi bilo do konca leta na voljo 81 najemnih stanovanj v Novem mestu (Podbreznik) in 88 stanovanj v Ljubljani (Zelena jama). 

Več stanovanj pa bo Sklad gradil ali pa jih že gradi. Tako bodo v letih 2024 in 2025 izvedbeno (pridobitev uporabnega dovoljenja) dokončali projekta Nova Dolinska v Kopru in Podbreznik (objekti B1, B3 in B5) v Novem mestu. Načrtovan pa je tudi začetek izvajanja gradnje s predvidenimi zaključki projektov v letih 2025 in 2026 iz druge prioritetne skupine (Partizan Jesenice; Ob Savi, 1. faza, Kranj; Lukovica, 1. del; Lendava, 1. faza; Podutik Glince, 1. faza, Ljubljana; in namesto projekta Rožna dolina, Nova Gorica, projekt Lukovica, 2. del).

zajem zaslona

Velik del sredstev za gradnjo manjka

Skrbi lahko tudi dejstvo, da Sklad še nima zadostnih oziroma zagotovljenih dovolj finančnih sredstev za izvedbo večine načrtovanih projektov. Kot izhaja iz poslovnega in finančnega načrta, ima sredstva zagotovljena za projekte, ki bodo končani letos, ti prihajajo iz lastnih virov Sklada in posojila CEB po posojilnih pogodbah, sklenjenih v letih 2019 in 2022. 

Prav tako ima zagotovljene vire za projekte, ki jih načrtujejo v letih 2025 in 2026, sredstva zanje prihajajo iz lastnih virov sklada, posojila CEB po pogodbi iz leta 2022, del pa tudi iz načrta za okrevanje in obnovo (NOO). 

Za načrte, ki jih ima leta 2027 in kasneje, ko naj bi gradili daleč največ stanovanj, pa finančna sredstva še niso v celoti zagotovljena. 
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za stanovanjsko področje in je bilo med drugim ustanovljeno tudi zato, da se z njim lahko ukvarja prednostno, do zdaj še ni predlagalo obljubljene sistemske rešitve za financiranje javne stanovanjske gradnje. Lani je sicer doseglo, da je vlada povečala namensko premoženje in kapital Sklada v višini 25,5 milijona evrov. Enak znesek bo ministrstvo skladu zagotovilo tudi letos, a to ni dovolj.